Predstavitev

Inštitut že od ustanovitve leta 1952 skrbi za znanstveni in tehnološki razvoj slovenskega hmeljarstva. Je edina ustanova, kjer je skoncentrirano dolgoletno znanje na področju hmeljarstva, tako na znanstvenem kakor tudi na strokovnem in praktičnem nivoju. Neposreden stik z uporabniki ter prenos znanstvenih dognanj v prakso je osnovno vodilo, ki ga želimo ohraniti. Cilj delovanja Inštituta na področju hmeljarstva je razvoj panoge – vpeljevanje sprememb in izboljšav v tehnologiji pridelave in predelave hmelja zaradi spremenjenih klimatskih razmer, vse ostrejših okoljskih zahtev (varstvo rastlin, gnojenje, ohranjanje trajnostne rabe zemljišč), kakor tudi zaradi specifičnosti različnih trgov. S tem bomo omogočili hmeljarjem in trgovcem s hmeljem v Sloveniji konkurenčen izvoz pridelka in ohranitev tržnega deleža na globalni ravni.

Število hmeljarjev in hmeljskih površin v hektarjih med leti 1940 in 2015 v Sloveniji
Število hmeljarjev in hmeljskih površin v hektarjih med leti 1940 in 2015 v Sloveniji

Hmeljišča so zgoščena na območju Spodnje Savinjske doline, nahajajo pa se tudi v Zgornji Savinjski dolini, okolici Celja, okolici Ptuja in Ormoža ter Slovenj Gradca in Radelj ob Dravi. V 11-letnem obdobju, od leta 2002 (1.856 ha) do 2012 (1.160 ha), smo bili priče zmanjševanju površin hmeljišč za več kot tretjino (38 %). Od 2014 dalje, skladno z izrazitim povečevanjem povpraševanja po hmelju in hmeljskih produktih rastočega števila pivovarn v ZDA in EU, pa se tudi v Sloveniji površine spet povečujejo. V letu 2016  pridelujemo hmelj na 112 posestvih, na 1.484 ha, od tega imamo 150 ha prvoletnikov in 293 ha hmeljišč v premeni (RKG 2016).

V Sloveniji izvozimo več kot 95 % pridelanega hmelja. Glavni izvozni trg predstavljajo države Evropske unije (75 %). Odkupne cene hmelja so v celoti odvisne od razmer na svetovnem trgu. Med sortami smo v letu 2015 pridelovali sorte Aurora, 526 ha, Celeia, 494 ha, Savinjski golding, 152 ha, Bobek, 138 ha, Styrian Gold, 39 ha, Hallertauer Magnum, 15 ha, Extra Styrian Dana, 10 ha, itd. H konkurenčnosti ponudbe hmelja pomembno prispevajo tudi rezultati usmerjenega žlahtnjenja IHPS, ki vključujejo tudi že tržno zanimive dišavne sorte (npr. Styrian Wolf, Styrian Cardinal).

V Sloveniji je sorazmerno majhno število čistih hmeljarskih posestev. Največ kmetijskih gospodarstev ima v strukturi pridelave 50 do 60 % hmeljišč. Preostala kmetijska zemljišča predstavljajo 40 – 50 površin. Od tega njive (61 %), travniki (37 %) ter sadovnjaki in vinogradi (2 %). Ob hmeljarstvu se pridelovalci hmelja ukvarjajo predvsem z živinorejo, največ z govedorejo – v povprečju 24 GVŽ goveda na posestvo.

Statistika površin hmeljišč (ha), pridelave hmelja (t) in proizvodnje grenčic (t) v Sloveniji od 2001 do 2015.
Statistika površin hmeljišč (ha), pridelave hmelja (t) in proizvodnje grenčic (t) v Sloveniji od 2001 do 2015.

V 2014 beležimo v svetu 1,96 mrd hl proizvedenega piva. Ključno vlogo pri oblikovanju povpraševanja po hmelju pa ima tudi v letu 2015 hitro rastoči segment novo nastajajočih t.i.– obrtniških pivovarn (craft breweries) v ZDA. V letu 2014 beleži ta segment pivovarstva v ZDA 18 % volumsko in 21 % dohodkovno rast. Tovrstne pivovarne povečujejo dohodek predvsem zaradi povečanega povpraševanja pivcev v Ameriki, Aziji in vse bolj tudi v Evropi po novih in raznolikih polnih okusih piva. Za 2014 ocenjujejo v ZDA obseg proizvodnje piva v segmentu novodobnih pivovarn (craft market) na okoli 23 mio. hl – pri čemer pivovarsko združenje iz ZDA definira tovrsten tip pivovarn kot tiste, ki imajo proizvodnjo pod 7,2 mio hl in niso vsaj 25 % v lasti večjih pivovarn. Tu velja omeniti tudi trend koncentracije kapitala in odločanja v pivovarstvu oz. kapitalnih prevzemov, kjer največje pivovarne še naprej intenzivno kupujejo manjše pivovarne.

Inštitut skrbi tudi za ustrezno razširjanje rezultatov, ki jih redno objavlja v Hmeljarskih informacijah, v revijah Hmeljar in Hmeljarski bilten, svetuje v telefonskih pogovorih, izvaja obiske na terenu, pripravlja spletno gradivo, posodablja avtomatski telefonski odzivnik ter pripravlja tehnološko-tržne informacije s sestankov Mednarodne hmeljarske organizacije (www.ihgc.org) in organizira vsakoletni seminar o hmeljarstvu.

PRIJAVA NA NAŠE ELEKTRONSKE NOVICE

© 2016 - 2017 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vse pravice pridržane. | Piškotki