Obvestila sadjarjem, Letnik 28 , št. 17, 03. julija 2019

Izdaja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta žalskega tabora 2, 3310 Žalec
Urednik/ca: Alenka Ferlež Rus
E-pošta urednika: alenka.ferlez-rus@ihps.si
Uredniški odbor: Alenka Ferlež Rus, dr. Magda Rak Cizej, dr. Sebastjan Radišek, Gregor Leskošek
Naklada: 30 izvodov. Letna naročnina 20,20 €
ISSN 2536-233X (za spletno izdajo)
Letnik 28 , št. 17
03. julija 2019

Fenološki razvoj jablan

Na območju Celjske in Koroške regije so jablane v povprečju na opazovane lokacije in sorte v fenološki fazi BBCH 75 – 76. 

Jabolčni in breskov zavijač

Ulovi metuljčkov jabolčnega zavijača na feromonskih vabah so v neškropljenih ekstenzivnih nasadih kontinuirani ter na posameznih lokacijah še vedno zelo številčni in nad pragom škodljivosti. V intenzivnih nasadih jablan, kjer so prvo škropljenje proti jabolčnem zavijaču opravili v priporočenih rokih zatiranja so ulovi trenutno pod pragom škodljivosti.

Tisti, ki ste prvo škropljenje opravili s pripravkom Coragen v prvem napovedanem roku in ga nameravate še enkrat uporabiti, zdaj opravite drugo škropljenje. Coragen uporabite v odmerku 18 mL/hL, pri tem najvišji dovoljen odmerek ne sme presegati 270 mL pripravka/ha. Uporabite lahko tudi pripravke: Imidan 50 WG (1 kg/ha), Delegate 250 WG (0,3 kg/ha) ali Laser plus (0,3 L/ha).

V nasadih, kjer so v večjem obsegu prisotne uši, namesto naštetih pripravkov uporabite pripravke kot so: Mospilan 20 SG (0,4 kg/ha) ali Calypso SC 480 (0,3 L/ha). Prav tako v tem času opravire škropljenje z enim od naštetih pripravkov tisti, ki ste prvo škropljenje oprvili pred več kot 14 dnevi.

Vsi našteti pripravki delujejo tudi proti breskovemu zavijaču, ki se v nasadih jablan redno pojavlja.

V nasadih, kjer je jabolčni zavijač v preteklih letih povzročil veliko škode je priporočljivo za slabitev populacije redno dodajanje polovičnega odmerka granuloznega virusa Madex max ali Carpovirusine.

Redno spremljate populacijo listnih in krvave uš ter rdeče sadne pršice. Ob preseganju praga škodljivost  uporabite enega od registriranih pripravkov za njihovo zatiranje.

PRI UPORABI SREDSTEV NEVARNIH ZA ČEBELE IZVAJAJTE ŠKROPLJENJE IZKLJUČNO POZNO ZVEČER, PONOČI ALI ZGODAJ VZJUTRAJ, KO SO ČEBELE V PANJIH TER POSKRBITE, DA BO PODRAST POMULČENA! PRED UPORABO SREDSTEV PREBERITE NAVODILA ZA UPORABO IN DOSLEDNO UPOŠTEVAJTE TUDI OSTALA OPOZORILA GLEDE VARSTVA OKOLJA.  

Škrlup in pepelasta plesen

Škropljenje proti škrlupu opravite z enim od pripravkov na osnovi aktivne snovi kaptan: Merpan 80 WDG (1,88 kg/ha), Orthocide 80 WG (2 kg/ha), Scab 80 WG (1,9 kg/ha) ali Scab 480 SC (3,13 L/ha). Enaka strategija škropljenja proti škrlupu velja tudi za hruške.

Sadjarji, ki ste do sedaj uspešno obvladali okužbe s škrlupom, nadaljujte s škropljenji v razmikih na 10 do 14 dni. V primeru, ko pade več kot 25 mm dežja predvidevamo, da je fungicidna obloga sprana in je potrebno škropljenje pred naslednjimi padavinami ponoviti. V nasadih, kjer so na listih in plodovih pege je v času padavin nevarnost za sekundarne okužbe velika. Zato v primeru napovedi dolgotrajnih in obilnih padavin opravite škropljenje pred dežjem. 

Pri sortah, ki so občutljive na pepelasto plesen je dodajanje pripravkov na osnovi močljivega žvepla še vedno smiselno. Uporabite pripravke kot so: Cosan, Pepelin, Kumulus DF, Microthiol specilal, Thiovit jet, Vindex 80 WG, Biotip Sulfo 800 SC, Pol sulphur 800 SC ali Symbiotica Fito, v odmerku 3 kg/ha., vendar pazite na visoke temperature. Pri temperaturah nad 25 °C lahko ti pripravki povzročajo fitotoksičnost. Zato v vročih dneh škropite izključno pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. V primeru ekstremnih temperatur zraka pa se dodajanju pripravkov na osnovi močljivega žvepla izognite. 

V primeru toče takoj opravite škropljenje s pripravki, ki vsebujejo aktivno snov kaptan kot so: Merpan 80 WDG, Orthocide 80 WG,  Scab 80 WG ali Scab 480 SC.  

Hrušev ožig

Nadaljujte z rednim pregledovanjem nasadov jablan in hrušk na prisotnost bakterije Erwinia amylovora, povzročiteljice hruševega ožiga. Pregledujte tudi travniške sadovnjake. Preglede opravljajte v času, ko je listje suho. Simptome opazite predvsem na poganjkih, ki venejo in se sušijo (pastirska palica), spremlja jih lahko tudi bakterijski izcedek, ki je na začetku mlečno rumene barve, nato postane oranžen. Poleg nasadov pregledujte tudi okolico, kjer se nahajajo okrasne in samonikle rastline, ki so gostiteljice hruševega ožiga (glog, panešplja, ognjeni trn, jerebika, šmarna hrušica…). V primeru suma na okužbo s hruševim ožigom obvestite fitosanitarno inšpekcijo ali javno službo za varstvo rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (03 71 21 600).

PRIJAVA NA NAŠE ELEKTRONSKE NOVICE

© 2016 - 2019 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vse pravice pridržane. | Piškotki