Pilotni projekt Male kmetije

Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD

Predstavitev

Pilotni projekt Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD poteka v okviru ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, podukrep 16.2: Podpora za pilotne projekte ter razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij. Projekt financirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija.

Na treh pilotnih kmetijah, ki imajo svoje kmetijske površine na VVO in OMD in se nahajajo v dveh statističnih regijah (Prekmurje in Primorsko-Notranjska), bomo vzpostavili primere dobre prakse trajnostnega in konkurenčnega ekološkega kmetovanja  s ciljem trajnostne pridelave hrane. Vključeno bo trajnostno upravljanje s tlemi, kot enim od najbolj pomembnih naravnih virov, ter sožitje kmetovanja, pridelovanja zelišč in čebelarjenja.

Na vse tri kmetije bomo prenesli znanje s področja pridelave alternativnih poljščin in zelišč ter na eno od kmetij tudi orehov s ciljem dodelave agrotehnike pridelave oziroma prenosa znanja tehnologije pridelave za tiste poljščine, ki jih na kmetijah še ne pridelujejo, ter oblikovanja trajnostnega kolobarja v ekološki pridelavi. S pravilnim vrstenjem se ohranja rodovitnost tal ter omogoča kontinuirana paša za čebele, obenem pa se tvorijo različni za trg zanimivi izdelki na kmetiji. Prenesli bomo tudi znanje za razširitev sortimana pridelkov/izdelkov iz poljščin in zelišč na kmetijah ter znanje oziroma dopolnitev znanja o čebelarjenju ter izdelovanju različnih izdelkov s področja čebelarjenja in področja apiterapije. Zgodbo bomo zaokrožili s priglasitvijo dopolnilnih dejavnosti na eni od kmetij in z uvajanjem prodaje novih, zanimivih in konkurenčnih izdelkov/pridelkov preko spletne prodaje oziroma na domu s ciljem povečanja konkurenčnosti.

Vabimo vas, da sledite izvajanju projektnih aktivnosti in se udeležujete dogodkov, ki jih objavljamo po različnih kanalih obveščanja, vsekakor pa novice sproti objavljamo na tej spletni strani.

Partnerji v projektu:                                                                                                                                            Evropska komisija:

                 

S prenosom znanja vodilnega partnerja IHPS ter KGZS-MB v prakso je cilj vzpostaviti tri pilotne kmetije, na katerih se bo moč naučiti in videti, da so lahko male kmetije lahko konkurenčne, četudi imajo svojo posest tudi na OMD in VVO, ob predpostavki, da izkoristijo svoje naravne danosti. Male kmetije ne morejo biti konkurenčne velikim, ki obenem ne ležijo na OMD in VVO, s klasično tehnologijo pridelave. Na OMD in VVO se glede na številne zakonske omejitve ne more na primer izvajati intenzivna pridelava koruze, lahko pa so konkurenčne s pridelavo alternativnih poljščin in zelišč, ki jih na velikih kmetijah ne pridelujejo in so njihovi pridelki na trgu zelo iskani.

Vpeljali oziroma pravilno razvrstili bomo v kolobarju različne alternativne poljščine in zelišča, po katerih trg povprašuje, ne potrebujejo pa intenzivne pridelave, omogočajo stabilen kolobar in različne za trg zanimive pridelke/izdelke. Inovativni izdelki in pridelki na kmetijah, po katerih povprašujejo okoljsko ozaveščeni potrošniki, lahko nudijo dodano vrednost pri neposredni prodaji, s čimer je omogočen tudi neposreden stik kmetovalcev s potrošniki. S priglasitvijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji in z vzpostavljeno direktno prodajo se lahko zagotovi večja ekonomska stabilnost kmetij, hkrati pa tudi z morebitnimi novimi zaposlitvami večja socialna varnost. Po drugi strani pa spletna prodaja na splošno dosega vsako leto večji delež v primerjavi s klasično prodajo in je nov izziv.

S pravilnim vrstenjem se ohranja in izboljšuje rodovitnost tal, varuje podtalnica in druge vode ter omogoča kontinuirana paša za čebele, s pravilno izbiro lahko vplivamo celo k dvigu števila čebeljih družin. Cilj projekta je tudi usposabljanje prihodnjih in obstoječih čebelarjev na področju podjetniških, komunikacijskih in trženjskih znanj, vzpostavitev storitev in produktov apiturizma in njihovo umestitev v ponudbo kmetij. S pospeševanjem čebelarjenja med kmetovalci delujemo pozitivno tudi na ohranjanje narave, saj so čebele zelo pomembne tudi v naravnem okolju, s povečevanjem pridelave zelišč na kmetijah se zmanjšuje nabiralništvo v naravi in s tem ohranja biodiverziteta v naravi, s pravilno agrotehniko pa omogočamo trajnostno kmetovanje in ohranjamo čisto podtalnico – jo zavarujemo pred morebitnih izpiranjem hranil.

Na kmetijah si bo moč ogledati opisan način kmetovanja in ga prenašati na druge kmetije ali pridobivati nove, lastne ideje za vpeljevanje trajnostnega in konkurenčnega kmetovanja.

Vodilni partner – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada RS. Glavna dejavnost je raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja in tehnologije, poleg tega pa opravlja strokovno delo kot dejavnost javnih služb s področja kmetijstva, strokovne naloge po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pridobiva sredstev na trgu v okviru registriranih dejavnosti. Raziskovalno delo je organizirano v raziskovalni skupini za rastline, tla in okolje, ki je vodena v evidenci Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Usmerjeno je na področje tehnologije pridelave kmetijskih rastlin, vključno z varstvom rastlin, žlahtnjenja, rodovitnosti tal, okolja, agrokemije, pivovarstva, agroživilstva, vplivov na okolje ter razvoj in ohranjanje podeželja, ki se medsebojno dopolnjujejo.

IHPS s strokovnim, raziskovalnim, izobraževalnim in svetovalnim delom pomembno prispeva k razvoju kmetijskih panog v širšem slovenskem prostoru. Deluje v tesnem sodelovanju s kmeti in pridelovalci, ki vključujejo širok krog zainteresiranih na vseh stopnjah raziskav, od oblikovanja projekta do analize rezultatov. Sodeluje pri izvajanju različnih projektov kot vodilni ali kot sodelujoč partner (temeljni, aplikativni, ciljno raziskovalni in mednarodni projekti; več na: http://www.ihps.si/raziskave-in-razvoj/projekti/).

Projekt Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD vodi dr. Barbara Čeh, zaposlena na IHPS. V okviru projekta IHPS izvaja vodenje in koordinacijo med partnerji, udeleženci projektnih aktivnosti, javnostmi ter naročnikom, izvaja analizo problemov in razvoj možnih rešitev za vključene kmetije v sodelovanju s KGZS-MB, izvaja potrebna vzorčenja in meritve v poskusih, izdeluje kemijske analize tal in rastlinskih vzorcev v svojem laboratoriju ter jih vrednoti in tolmači, izvaja prenos znanja oziroma usposabljanja s področja vrstenja poljščin in zelišč, tehnologije pridelave alternativnih poljščin in zelišč ter izdelovanja obogatenih olj in izvaja analizo izvedljivosti prenosa. Razširja rezultate projekta in vodi diseminacijo ter s tem prispeva k trajnosti projektnih rezultatov. V sodelovanju z vsemi partnerji bo razvil sliko končne podobe vključenih pilotnih kmetij s ciljem konkurenčne in trajnostne ekološke pridelave.

Kmetija Ileršič

Ekološka kmetija Ileršič se nahaja sredi neokrnjene narave na Notranjskem, v statistični regiji Primorsko-Notranjska. Obdelujejo dobrih 20 ha površin, od tega 4,94 ha njiv. Kmetija je tradicionalna, sonaravno in ekološko usmerjena neprekinjeno že od nekdaj Na kmetiji se nikoli niso uporabljala fitofarmacevtska sredstva. V ekološko kontrolo so vključeni že od leta 1998. Vse površine imajo na OMD območju. Nekatere površine kmetije se nahajajo na območju Notranjskega regijskega parka. S 4,70 ha so vključeni v VTR-KOS in VTR-NPAS. Na območju Natura 2000 leži 9,07 ha kmetijskih površin, ki zajemajo območja medveda in volka, posebne traviščne habitate in ptice. Na kmetiji pridelujejo industrijsko konopljo, ki predstavlja velik del prihodka kmetije, pa tudi  druge alternativne poljščine. Pridelujejo jabolka in drugo sezonsko sadje. V letu 2017 so 5,5 ha površin namenili intenzivnemu nasadu orehov. Na kmetiji tradicionalno čebelarijo s povprečno 15 panji čebeljih družin.

Kmetija Gruden

Ob vznožju Nanosa se v neokrnjeni naravi razprostira naselje Šmihel pod Nanosom. Kmečko gospodarstvo Gruden, po domače »Štefinova kmetija« se nahaja na sredini vasi, pod njim se razprostira velik vrt, ki nudi prostor prosti, sonaravni reji krškopoljskih prašičev; trenutna  čreda šteje 40 prašičev te slovenske avtohtone pasme. Kmetija je vključena v KOPOP in ekološko kontrolo. Družina deluje s pozornostjo in spoštovanjem do vseh živih bitij in do varovanja okolja, zato se bo kmetija v prihodnje vključila v ukrep »Dobrobit živali«. KMG obsega 14,5 ha površin, od tega 1,5 ha travnikov ter 13 ha njivskih površin. Kmetija prideluje od leta 2014 na dobrih 13 ha njivskih površin industrijsko konopljo, raznolik spekter žit ter zelišča. Krma za prašiče se v celoti proizvede na kmetiji. Prijavljeni so tudi v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin. Zemljišča kmečkega gospodarstva se uvrščajo med gorsko-višinska OMD območja. Na območju Natura 2000 leži 12,6 ha kmetijskih površin, ki zajemajo območja medveda in volka, posebne traviščne habitate in naturo ptice. Nekaj od njih jih spada v ožje VVO vodovarstvenih območij občinskega nivoja. Njihova usmeritev je sonaravno pridelati čim več hrane z visoko hranilno vrednostjo in bogatim okusom.

Kmetija Friškič

Kmetija Friškič se nahaja v statistični regiji Pomurska. Skupaj imajo 6,76 ha kmetijskih zemljišč, od tega 6,42 ha njivskih površin, na katerih pridelujejo sončnice, riček, pegasti badelj, konopljo, lan, sladki pelin, buče, kamut, piro, ajdo, proso, deteljo, facelijo, krmno repo in nekaj malega koruze. V ekološko pridelavo niso vključeni, vendar že več let stremijo k temu, da uporabljajo le organska gnojila, izbirajo posevke, ki ne potrebujejo intenzivne uporabe fitofarmacevtskih sredstev, in se trudijo vpeljevati sonaravne tehnike pridelave. Na VVO imajo 2,04 ha površin, na območju Natura 2000, kjer so posebni traviščni habitati, pa 2,04 ha kmetijskih površin. Travniški sadovnjak kmetije trenutno obsega le 0,33 ha, a imajo plan, da se bo razvijal v vzorčni sadovnjak; sedaj je zasajenih 64 dreves od prvih češenj do nazadnje zorečih kutin in nešpelj.

KGZS-MB

KGZS-MB s 125. letnim obstojem predstavlja referenčnega in strokovnega partnerja v projektu. Razpolaga z bogatimi izkušnjami in lastnim kadrom s kompetencami na področju vodenja številnih čezmejnih, transnacionalnih, raziskovalnih EU projektov kot tudi nacionalnih projektih. KGZS-MB je pionir na področju izobraževanja in svetovanja v kmetijstvu, zlasti na področju sadjarstva in vinogradništva. Z leti delovanja je področja svetovanja razširil tudi na druga področja, med njimi izpostavljamo razvoj travništva, živinoreje, poljedelstva, zelenjadarstva in dopolnilnih dejavnosti.  Velik izziv mu predstavlja povezovanje ponudnikov kulturne in naravne dediščine s podeželja z urbanimi središči.  Kot pretežno izobraževalna-svetovalna institucija KGZS-MB izvede na letni ravni več kot 50 izobraževanj in delavnic, katerih se udeleži okrog 1000 udeležencev. Več kot 20. let prenaša znanje/izkušnje v sosednje države, kot so BiH, Črna Gora, Albanija, HU – Porabje … Z dnevnim stikom s ponudniki in deležniki v prostoru KGZS-MB išče rešitve za večjo turistično privlačnost območja, z razvojem novih turističnih produktov/storitev v povezavi s kulturno in naravno dediščino.

KGZS-MB v projektu usposablja vključena kmetijska gospodarstva na področjih prepoznanih novih znanj in dobrih praks na področju izdelovanja kolobarja, ekološke pridelave alternativnih poljščin, orehov in cvetočega/medovitega gozdnega roba, izdelave izdelkov s področja čebelarjenja, širitve dopolnilne dejavnosti na kmetijah v smeri  dodelave in predelave primarnih pridelkov in storitev s povečano dodano vrednostjo za zagotovitev ekonomske in socialne varnosti kmetij. Sodeluje pri analizi izvedljivosti prenosa ter razširja rezultate projekta preko rednih letnih izobraževanj, lastnih socialnih omrežij in KGZS. S tem prispeva k diseminaciji in k trajnosti projektnih rezultatov.

Tri leta z začetkom 31. 1. 2019

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin

Na tej povezavi najdete zelo uporaben priročnik za ekološko pridelavo poljščin.

Ohranjanje rodovitnosti tal je temelj trajnostne pridelave – osnova je gnojenje na podlagi analize tal

Eden od ciljev pri zasledovanju skupnega cilja ohranjanja rodovitnosti tal je, da je v tleh vseh hranil ravno toliko, kot je to najbolj ustrezno za rast in razvoj rastlin, in da so razmerja med njimi takšna, da so rastline primerno prehranjene. Če je v tleh nekega hranila premalo ali preveč, se to razmerje poruši in nekatera hranila postanejo za rastline nedostopna, rodovitnost tal se slabša. Ne ravnamo po smernicah ekološke pridelave, če v tla ne vračamo, kar s pridelki odnesemo z njive.  Več…

Sodelovanje na TV intervjuju v oddaji Dobro jutro na VTV

4. marca 2019 smo sodelovali v oddaji Dobro jutru na VTV, ki jo uspešno vodi voditeljica Andreja Petrovic. Predstavili smo projekt in njegove cilje v okviru tematike tega jutra, ki je bila Kaj jemo danes in kaj bomo v prihodnosti.

NOVI, TRŽNO ZANIMIVI IZDELKI NA KMETIJI – različni načini pridobivanja rastlinskih olj, obogatena rastlinska olja

23. oktobra je IHPS organiziral v okviru pilotnega projekta Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD usposabljanje na tematiko NOVI, TRŽNO ZANIMIVI IZDELKI NA KMETIJI – različni načini pridobivanja rastlinskih olj, obogatena rastlinska olja. Odlično predavanje je izvedel doc. dr. Iztok Jože Košir, vodja oddelka za agrokemijo in pivovarstvo ter raziskovalec na IHPS in obenem tudi habilitiran na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo za področje analizne kemije ter nosilec predmeta Kontrola varne in kakovostne hrane na 3. bolonjski stopnji. Dogodek je povezovala vodja projekta dr. Barbara Čeh.

       

Sestanek projektne skupine 23. oktobra 2019 v Ekomuzeju hmeljarstva v Žalcu

Na skupnem sestanku smo se zbrali vsi partnerji projekta. Poročali smo o delu na projektu tekom leta in naredili prve analize izvedljivosti predlaganih rešitev.

     

ALTERNATIVNE POLJŠČINE IN ZELIŠČA NA MALIH KMETIJAH

Male kmetije ne morejo biti konkurenčne velikim, ki ne ležijo na OMD in VVO in imajo klasično tehnologijo pridelave. Na OMD in VVO se ne more na primer izvajati intenzivna pridelava koruze, glede na številne zakonske omejitve, lahko pa so male kmetije konkurenčne s pridelavo alternativnih poljščin in zelišč, ki jih na velikih kmetijah ne pridelujejo in so njihovi pridelki na trgu zelo iskani. Pomembno pa je, da znamo te poljščine pravilno razvrstiti v kolobar, da se čim bolj ohranja rodovitnost tal in se zavira razvoj bolezni, škodljivcev in plevelov, da poznamo agrotehniko pridelave, da pridelkom če se le da in imamo znanje damo dodano vrednost ter jih po možnosti prodamo doma. Tekom projekta bomo na tri sodelujoče kmetije vpeljali in pravilno razvrstili v kolobarju različne alternativne poljščine in zelišča, ki ne potrebujejo intenzivne pridelave, omogočajo pa stabilen kolobar. S pravilnim vrstenjem se poleg tega, da se tvorijo različni za trg zanimivi izdelki na kmetiji, omogoča tudi kontinuirana paša za čebele in s tem čebelarjenje.

     

PRIDELAVA IN PREDELAVA/PRIPRAVA ZELIŠČ NA MALIH KMETIJAH

Pridelava zelišč na malih kmetijah se kaže kot priložnost, če zlasti če se pridelek ne samo proda ampak se mu doda neka vrednost; se pripravi in shrani v primerno embalažo za prodajo na domu ali preko spletne strani. Zelišča se na majhnih površinah lahko obdelujejo ročno, na večjih površinah pa si delo zastavimo tako, da je mogoče strojno zatiranje plevelov vsaj v medvrstnem prostoru in po potrebi zalivanje. Zelišča nudijo veliko možnosti za nove izdelke na kmetijah – načinov in idej za pripravo izdelkov je veliko. Potrebno pa je poznati teren, na katerem pridelujemo, naše možnosti glede delovne sile in mehanizacije in potrebe posameznih zelišč.

     

VELIK PROBLEM PRI EKOLOŠKEM TRAJNOSTNEM KMETOVANJU SO PLEVELI

Velik poudarek v projektu smo se odločili dati ekološkemu načinu zatiranja plevelov, saj so le ti na kmetijah, kjer uporaba fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena oziroma je zelo omejena, lahko velik problem. Spomladi in poleti 2019 smo izvedli usposabljanja na tem področju, vsakič v eni regiji (Prekmurje in Notranjsko – Primorska). S posebnimi vilami se da kislico zelo lepo spraviti skoraj v celoti iz tal, če so le-ta primerno vlažna. Postopek je sicer zelo zamuden, ampak učinkovit. Pomembni ukrepi so še prečesavanje posevkov v primerni razvojni stopnji, pa ročno rezanje trajnih plevelov, ko so le ti v polnem cvetenju, saj jih na ta način počasi izčrpavamo.

      

POMEN USTREZNEGA GNOJENJA – VRAČANJA S PRIDELKI ODNEŠENIH HRANIL

Z gnojenjem vračamo v tla hranila, ki jih odnesemo z njive s pridelki. Torej trajnostno kmetovanje ni takšno, da nič ne gnojimo, ker naj bi po naših predvidevanjih posevek pač ne rabil veliko; pravilno in trajnostno je, da vračamo tlom redno vsako leto ali pa za dve, tri leta skupaj hranila, ki jih so jih odnesli oziroma jih bomo odnesli. Če z njive pridelke le odnašamo, se tla z leti siromašijo in negativno vplivamo na njihovo rodovitnost, kar NI TRAJNOSTNO. Seveda v ekološkem kmetovanju izberemo gnojila, ki tem standardom ustrezajo. Tudi za dognojevanje ozimnih žit izberemo ekološka gnojila, odmerek pa določimo na podlagi meritev vsebnost v tleh že prisotnega rastlinam dostopnega dušika (hitri talni test) ali hitrim rastlinskim testom. Slednji dve metodi smo v okviru projekta predstavili in prikazali v okviru usposabljanja na kmetiji Gruden.

        

USPOSABLJANJA PROJEKTNE SKUPINE V MARCU IN APRILU 2019

V marcu in aprilu 2019 smo izvedli prva usposabljanja na vključenih kmetijah, in sicer s področja ohranjanja rodovitnosti tal, pomena ustreznega gnojenja tal glede na analizo tal, zakaj izvajati analizo tal, kako vzeti vzorec tal za analizo, pomena ustreznega pH tal za rast in razvoj rastlin, kako izvajati apnjenje, kako izdelovati trajnostno naravnavan kolobar, kako zatirati plevele v ekološki pridelavi in kako zasnovati in skrbeti za nasad orehov.

          

PRVI SESTANEK PROJEKTNE SKUPINE 25. FEBRUARJA 2019 NA IHPS

Konec februarja 2019 smo se zbrali na prvem sestanku pilotnega projekta Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD. Na sestanku smo bili prisotni vsi partnerji. Po predstavitvi je sledila predstavitev projekta, da smo se vsi seznanili s skupnim delom v naslednjih treh letih in pravili projektnega dela.

PRIJAVA NA NAŠE ELEKTRONSKE NOVICE

© 2016 - 2019 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vse pravice pridržane. | Piškotki