Pilotni projekt EKOMALE

Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (EKOMALE)

Predstavitev

To pomeni uvajati nove tehnološke postopke gospodarjenja na kmetiji v sožitju z naravo, geografsko lego kmetije in z resursi ter znanji, ki jih že imajo na kmetiji ter te nadgraditi z novimi tehnološkimi znanji in inovativnimi pristopi. Kmetije potrebujejo konkretne rešitve, kako izboljšati ekonomiko na kmetiji, ki jo s konvencionalnim kmetovanjem, ki je bolj primerno za kmetije večjega obsega, niso dosegli. Zato je potrebno vpeljati rešitve za vizijo kmetom, ki so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi in iščejo rešitve in znanja, kako jih implementirati v prakso. V projektu je poudarek na umnem gospodarjenju z naravnimi viri, učinkoviti dostopnosti do dela in znanja ter posledično vzpostavitvi odporne in konkurenčne pridelave in predelave hrane. S tem se bo na kmetijah uredila stabilnost dohodka. Tak pristop tudi spodbuja generacijsko prenovo na kmetijah.

Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

V projektu bodo z različnimi metodami (ekološka in biodinamična pridelava, uvajanje pridelovanja medovitih zelišč) prikazani poudarki na dodajanju vrednosti pridelavi zelišč in alternativnih poljščin in s tem krepitev biotske pestrosti ter pestrosti kolobarja na slovenskih njivah. Poudarek bo tudi na ohranjanju visokodebelnih sadovnjakov in dodajanju dodane vrednosti na področju sadjarstva, dobrobiti živali, ohranjanju pasme krškopoljskega prašiča in čebele kranjske sivke, sonaravnem načinu kmetovanja (ekološki, biodinamičen, permakultura, povezana s tradicionalnimi znanji …) ter vključevanju mladih na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo sodelovali in se v prihodnosti morda navdušili za prevzem kmetije.

Nove tehnološke prakse bodo v pomoč kot inovativni pristop novim mladim kmetom. Vse rešitve za posamezne kmetije so usmerjene tudi  k vzpodbujanju  posredovanja znanj z dodano vrednostjo, lokalno pridelani hrani in razvoju Slovenije kot kulinarične destinacije, zmanjšanju zavržkov hrane ter vzpostavitev krogotoka virov, znanja in resursov v mikrookolju in na kmetiji.

               

V projektu so zajeti bistveni elementi kmetijske politike pomembne na prihodnost: podnebne spremembe, skrb za okolje, inovacije v kmetijski dejavnosti, inovativni sonaravni pristopi pridelave hrane, razvoju novih tehnologij in storitev, ki dajejo dodano vrednost in izboljšujejo ekonomiko na kmetijah. Vzpostavljeno bo zmanjševanje  odpadkov in postavitev modela bio krožnega  gospodarstva, ki ga terjajo  tudi spremenjene  tržne  razmere.

Projekt spodbuja inovacije, sodelovanje in razvoj baze znanja na podeželskih območjih: s pomočjo znanja priznanih strokovnjakov različnih področij (IHPS, IPVO, KGZS in BF) bomo  teoretična  znaj implementirali v prakso  na sodelujočih kmetija. S pomočjo partnerjev in sodelujočih kmetij ki bodo postale mentorske kmetije bomo prikazali dobre prakse zainteresirani javnosti s pomočjo Ekoci – civilne iniciative  Slovenije, pa tudi na sejmih in v medijih.

Projekt bo izboljšal ekonomsko uspešnost vseh kmetij ter zagotavljal lažje prestrukturiranje in posodabljanja kmetij, zlasti z namenom povečanja njihove udeležbe na trgu in tržne usmerjenosti ter kmetijske diverzifikacije, kar bomo dosegli z razvojem novih proizvodov trženja neposredno na kmetijah in sicer produktov iz zelišč, alternativnih poljščin, medu, sadja iz visokodebelnih sadovnjakov in izdelkov iz krško poljskega prašiča.

Vzpostavili bomo primer  bio gospodarstva, pridelave, predelave in zmanjšanje količine odpadkov, preprečevanja zavržkov hrane, ponovno uporabo na kmetiji Mlinar,  kompostiranje na kmetiji Temnik in Turšič.

Projekt spodbuja diverzifikacijo uporabe zelišč, alternativnih poljščin in končnih proizvodov, ki bodo plod biotske pestrosti posevkov in diverzifikacije dejavnosti na kmetijah vse od  pridelave zelišč, sadja  in različnih posevkov pridelanih na sonaraven način.

Krepile sem bodo povezave med kmetijstvom, proizvodnjo hrane ter raziskavami in inovacijami, tudi zaradi boljšega okoljskega upravljanja in okoljske učinkovitosti, kar bo implementirano na vseh kmetijah, kjer bo potekal projekt. Različnost kmetij omogoča implementacijo vseh potrebnih znanj, ki bodo lahko primer dobre parske tudi v novem obdobju kmetijske politike.

Splošni cilj projekta je, da na štirih izbranih kmetijah z organiziranim in strokovnim vodenjem:
– pripravimo pogoje  za čim bolj sonaravno pridelovanje, za inovativno predelovanje izdelkov ter razvoj dodatnih storitvenih dejavnosti, kar bo izboljšalo ekonomiko kmetovanja,  ki zahteva manj vhodnih stroškov,
– prenos znanja na kmetije na področju gojenja zelišč v povezavi s čebelarstvom,
– z ERM (Environmental Resources Management) je potrebno ugotoviti specifičnost  naravnih danosti leg in naravnih virov, ki so fizična podlaga za razvoj dejavnosti na kmetijah. Sonaravni način kmetovanja namreč zahteva tesno povezavo z naravo in upoštevanje njenih zakonitosti, kar pa pomeni dobro poznavanje procesov v okolju,
– izdelava načrta pridelave in predelave, ki bo nastala na podlagi dosedanjih izkušenj, ki jih že imamo s sonaravno pridelavo zelišč ter vključujejo specifike lokacije, kjer bodo rastline rastle,
– uvajanje optimizirano gojenje alternativnih poljščin (npr. konoplje glede na pridelek semena),
– uvajanje izdelkov krškopoljskega prašiča v kulinarično ponudbo,
– uvajanje zelišč v kulinarično ponudbo in ostale izdelke v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– uvajanje biodinamičnega pridelovanja zelišč,
– prenos znanja na kmetije ter izboljšanje znanja na kmetijah na področju ekološke in biodinamične pridelave na kmetiji,
– prenos znanja na kmetije in izboljšanje znanja na kmetijah na področju uvajanja novih izdelkov na kmetije iz sadja, zelišč, suhomesnatih izdelkov in medu,
– varovanje naravnih virov,
– ohranjanje biodiverzitete v naravi,
– ohranjanje in povečanje konkurenčnosti kmetovanja na območjih z VVO in OMD,
– razširjanje rezultatov projekta.

VODILNI PARTNER     

INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada RS. Glavna dejavnost je raziskovanje in eksperimentalni razvoj  na področju naravoslovja in tehnologije, poleg tega pa opravljamo še strokovno delo kot dejavnost javnih služb s področja kmetijstva, strokovne naloge po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pridobivanje sredstev na trgu v okviru registriranih dejavnosti. Raziskovalno delo je organizirano v raziskovalni skupini za rastline, tla in okolje, ki je vodena v evidenci Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Usmerjeno je na področje tehnologije pridelave kmetijskih rastlin, vključno z varstvom rastlin (hmeljarstvo, poljščine, zdravilne in aromatične rastline, zelenjadnice, sadno drevje, vinska trta), žlahtnjenja, rodovitnosti tal, okolja, agrokemije, pivovarstva, agroživilstva, vplivov na okolje ter razvoj in ohranjanje podeželja, ki se medsebojno dopolnjujejo.

IHPS s strokovnim, raziskovalnim, izobraževalnim in svetovalnim delom pomembno prispeva k razvoju kmetijskih panog v širšem slovenskem prostoru. Deluje v tesnem sodelovanju s kmeti in pridelovalci, ki vključujejo širok krog zainteresiranih na vseh stopnjah raziskav, od oblikovanja projekta do analize rezultatov. Delo opravlja osem doktorjev znanosti, štirje magistri, devet univerzitetnih inženirjev in 37 drugih izkušenih sodelavcev. Imamo izkušnje z izvajanjem različnih projektov, v katerih smo se kot vodilni ali sodelujoči partnerji izkazali z dobrimi rezultati (temeljni, aplikativni, ciljno raziskovalni in mednarodni projekti; več na: http://www.ihps.si/raziskave-in-razvoj/projekti/). Na IHPS imamo tudi Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, v katerem je posajenih okoli 250 različnih vrst zdravilnih in aromatičnih rastlin na 0,30 ha in omogoča dobro podlago za raziskovalno, svetovalno in izobraževalno delo na področju zelišč, izvajanje različnih poskusov in testiranj.

Glede na navedene dejavnosti, heterogenega profila zaposlenih in izkušnje IHPS izpolnjuje zahteve za kakovostno izpeljavo predlaganega pilotnega projekta.

V okviru projekta bo IHPS izvajal vodenje in koordinacijo projekta med partnerji, udeleženci projektnih aktivnosti, javnostjo ter naročnikom, izvedel analizo problemov in razvoj možnih rešitev problemov za vsa vključena KG v sodelovanju s svetovalno službo, izvedel potrebna vzorčenja in meritve, izdelal potrebne kemijske analize v svojem laboratoriju, zbiral podatke, izvedel prenos znanja iz različnih poskusov in projektov v prakso na izbrane pilotne kmetije na področju zelišč in vključevanja v domače izdelke zlasti sadje in med, izvedel usposabljanje članov partnerstva, v sodelovanju z vsemi partnerji razvijal sliko končne podobe vseh vključenih KG, v sodelovanju s partnerji naredil analizo izvedljivosti prenosa ter razširjal rezultate projekta.

Kot zunanje storitve bomo vključili  Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, ki že več kot 10 let  povezuje ljudi, ki iščejo rešitve in aktivno  deluje  na področju povečanja samooskrbe ljudi,  skrbi za ohranja avtohtonih domačih in tradicionalnih sort semen in sadnih sort, ohranjanju naravnih virov, ter sodeluje  z raziskovalnimi institucijami, strokovnjaki in politiki  s ciljem aktivirati prebivalce, da najdejo ustrezne rešitve in sami pristopijo h konkretizaciji idej. V projektu bodo aktivno sodelovali pri desiminaciji rezultatov.

ČLAN PARTNERSTVA  

INŠTITUT ZA PROMOCIJO VAROVANJA OKOLJA (IPVO)

IPVO deluje kot zasebni zavod in ima največ referenc s področja raziskovanja  naravnih virov, njihovi trajnostni rabi, oživljanju degradiranih površin, na področju razvoja ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam (sonaravno kmetijstvo in agroekologija) ter na področju sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. (http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20180519075814-A3534947.html).

Vloga IPVO v projektu je geografska analiza lege posameznih kmetij s kvalifikacijo geografskih dejavnikov. Glavni poudarek bo na prsti kot pomembnem naravnem viru. Pripravili bomo koncept nadgradnje kmetij s sonaravnim kmetovanjem, ki omogoča bolj trajnostno kmetovanje. Vključili bomo prenos teoretičnih znanj  o ukrepih za revitalizacijo prsti v prakso na tri izbrana območja. Namreč pogosto je težava za slabšo ekonomiko pridelave prav v prsti, ki ima neugodno fizikalno strukturo in je potrebno uporabiti naravne pristope za izboljšano zadrževanje vlage v tleh, za preprečevanje izhlapevanja iz vrhnje plasti ter za povečano življenje v tleh (oživitev).

ČLAN PARTNERSTVA   

KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICA SLOVENIJE –

KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE (KGZS-CE)

KGZS – Zavod CE deluje na območju enajstih upravnih enot in štiridesetih občin med avstrijsko in hrvaško mejo. Območje obsega 192.475 ha zemljišč. Od tega je 80.305 ha kmetijskih in 89.762 ha gozdnih zemljišč. 87 % površin, ki so namenjene kmetijski dejavnosti, leži v območjih z omejenimi dejavniki, kar narekuje specifične pogoje kmetovanja in temu prilagojene svetovalne ukrepe. Na območju je okrog 15.000 kmetijskih gospodarstev, od katerih jih vsako leto okrog 10.500 oddaja vloge za neposredna plačila. Oseminštirideset sodelavcev oddelka za kmetijsko svetovanje ter enainštirideset sodelavcev oddelka za živinorejo deluje na enajstih izpostavah zavoda. Na oddelku za kmetijsko svetovanje pomaga kmetom s strokovnimi rešitvami 11 specialistov za naslednja področja: živinoreja, travništvo in pašništvo, poljedelstvo, zelenjadarstvo in okrasne rastline, ekološko kmetovanje, hmeljarstvo, ekonomika kmetijstva, razvoj podeželja, varstvo rastlin, pravno svetovanje, kmečka družina in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Kmetijski svetovalci nudijo kmetom tehnološko svetovanje, izvajajo usposabljanja kmetov, izdelujejo poslovne načrte, pomagajo kmetom pri uveljavljanju najrazličnejših ukrepov kmetijske politike, pomagajo pri organizaciji in delovanju rejskih organizacij, organizacij pridelovalcev in drugih oblik proizvodnega in interesnega združevanja kmetov. Vse svetovalne aktivnosti zavod preko javne službe kmetijskega svetovanja izvaja s ciljem prenosa znanj in dobrih kmetijskih praks v naše kmetijske prakse (tudi vrtnarske). S takimi novimi znanji želimo še dodatno bogatiti  raznoliko kmetijstvo našega območja, zato sodelujemo pri različnih projektih razvoja podeželja na lokalnem nivoju in  mednarodnih projektih.

ČLAN PARTNERSTVA    

UNIVERZA V LJUBLJANI, BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja visokošolska ter znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji, ustanovljena leta 1919. Danes jo obiskuje več kot 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5600 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. Univerza v Ljubljani slovi po kakovostnih družboslovnih, naravoslovnih, humanističnih in tehničnih študijskih programih, ki so pripravljeni v skladu s smernicami Bolonjske deklaracije. Je osrednja in največja izobraževalna ustanova, hkrati pa tudi osrednja in največja raziskovalna institucija v Sloveniji s kar trideset odstotki vseh registriranih raziskovalcev (po podatkih baze SICRIS). Univerza v Ljubljani je uvrščena med 500 najboljših univerz na Šanghajski, Timesovi in Webometrics svetovnih lestvicah. Uvršča se med tri odstotke najuglednejših univerz na svetu.

Biotehniška fakulteta (BF), Oddelek za agronomijo je pedagoško-raziskovalna ustanova z več kot 70-letno tradicijo delovanja. Oddelek za agronomijo posreduje najvišjo akademsko izobrazbo na svojih strokovnih področjih, skrbi za učni in znanstveni naraščaj ter sodeluje tudi na področju poljedelstva s sorodnimi ustanovami doma in v tujini. Izobraževanje in raziskave na področju biološko uravnoteženega kolobarja več poljščin so potekale že v času, ko je bila v ospredju pridelava koruze v monokulturi in ozek kolobar. Vse bolj postaja pomembna pridelava varne in kakovosten hrane, zato se zavedamo odgovornosti, da nadaljujemo delo naših predhodnikov in naše delo, ter ga implementiramo v praksi. Imamo dovolj izkušenj, da izpolnimo pričakovane cilje s prizadevnim iskanjem novega, boljšega, in mogoče tudi enostavnejših opravil. Svoje poslanstvo vidimo tudi v oglednem prikazu kolekcije alternativnih kultur na Laboratorijskem polju BF ter v predavanjih za cilje skupine pridelovalcev na sodelujočih kmetijah.

ČLAN PARTNERSTVA
KMETIJA ROTOVNIK

Kmetija Rotovnik (po domače Pri mlinarju) se nahaja v centru vasi Gotovlje, v Savinjski statistični regiji. Obdeluje skoraj 24 ha površin od tega 9 ha njiv. Kmetija je tradicionalna in sonaravno usmerjena že od nekdaj. Na OMD območju je 1 ha vinograda. Vključeni so v ukrepe KOPOP. Gospodar je po izobrazbi kmetijski tehnik. Na kmetiji delajo tudi ostali člani kmetije. Na njivah pridelujejo hmelj, fižol, buče, šparglje. Na svoji turistični kmetiji Pri Mlinarju bi radi razširili ponudbo z novimi proizvodi.

V okviru projekta bodo na kmetijo prenesli znanje o vzreji krškopoljskega prašiča in predelave le tega v suhomesnate izdelke in pridelavo in uporabo zelišč v kulinariki. Z novimi izdelki bodo sodelovali na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Kot izvajalci dopolnilne dejavnosti svetovanja in usposabljanja v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo bodo prikazovali primere dobre prakse na kmetiji (‘mentorska kmetija’).

ČLAN PARTNERSTVA
KMETIJA TURŠIČ

Ekološka kmetija Turšič, po domače Pr̕ Žagarju, se nahaja v vasi Dražica, 2 km oddaljeni od Borovnice, v Osrednjeslovenski statistični regiji. Obdelujejo 4,68 ha površin, od tega 1,03 ha njiv (10 arov koruze za zrnje, 4 are krompirja, 4 are poljščin (pesa, korenje, fižol, zelje…) in 27 arov detelje v kolobarju. Kmetija je tradicionalna, sonaravno in ekološko usmerjena neprekinjeno že od nekdaj.  Biodinamično in sonaravno kmetovanje pa od leta 2000 naprej. Na kmetiji so se uporabljala fitofarmacevtska sredstva za zatiranje plevelov v koruzi do leta 1995, od takrat naprej pa ne več. V ekološko kontrolo kmetija ni vključena, ker izdelkov ne prodaja na trgu ampak jih uporablja izključno za samooskrbo 7 članske družine. Vse površine imajo na VVO in območju z OMD dejavniki. 1,11 ga je vključenega v OOTT. Izobrazba gospodarja je visokošolska. Na kmetiji delajo tudi člani družine in starši. Na njivah pridelujejo koruzo za zrnje, krompir, peso, zelje, fižol, vso zelenjavo, v sadovnjaku pa vse vrste sadja in jagodičja. Na kmetiji tudi čebelarijo s povprečno 8  panji čebeljih družin. Radi bi razširili ponudbo na kmetiji še s sadnimi sokovi, svežim sadjem, marmeladami in drugimi shranki sadja v kombinaciji z zdravilnimi zelišči. Tudi ostala pridelava bo temeljila na biodinamičnih principih in principih sonaravne pridelave.

V okviru  projekta bodo na kmetijo prenesli znanje o načinih in tehnologijah sonaravne pridelave, in predelave pridelkov za učinkovito oskrbo družine preko celega leta in za tržno dejavnost. Uvedli bodo nove izdelek iz sadja, medu in zelišč ter registrirali dopolnilno dejavnost na kmetiji. V okviru projekta bomo na kmetijo prenesli znanje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (aktualno zakonodajo, zagotavljanje varnih izdelkov za potrošnika, ekonomika predelave) in znanja o ekološkem in biodinamičnem pridelovanju na kmetiji. Z novimi izdelki bodo sodelovali na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Izvedli bomo priglasitev dopolnilne dejavnosti svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo v sklopu katere bodo izvajal prikaze dobre prakse na kmetiji (‘mentorska kmetija’).

ČLAN PARTNERSTVA
KMETIJA JAZBINŠEK

Kmetija Jazbinšek se nahaja v vasi Pernovo v Spodnji Savinjski dolini in sicer v občini Žalec, v Savinjski statistični regiji. Obdelujejo dobrih 11  ha površin, od tega 3 ha travnikov in njiv. Kmetija je tradicionalna, sonaravno in ekološko usmerjena neprekinjeno že od nekdaj. Na kmetiji se ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva. V ekološki kontroli zaradi s tem povezanih stroškov in postopkov niso. Površine so deloma ravninske in deloma v OMD območju.

Vključeni so tudi v VTR-KOS in VTR-NPAS. Čeprav je lastnik kmetije Anton Jazbinšek, vse gospodarske posle in kmetovanje izvaja njegov sin Dejan Jazbinšek, ki je po izobrazbi diplomiran ekonomist. Na kmetiji živi in dela tudi njegova žena Ivana Jazbinšek. Na njivah največ za svoje potrebe pridelujejo domačo zelenjavo, konopljo, žita ter različna zelišča in druge medonosne rastline predvsem za čebeljo pašo. Na kmetiji čebelarijo s povprečno 15 panji čebeljih družin. Radi bi razširili ponudbo na kmetiji še z dodatnimi proizvodi, ki bi temeljili na čebeljih proizvodih, zeliščih, čajih, domačem vinu in žganju.

V okviru projekta bomo na kmetijo prenesli znanje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (aktualno zakonodajo, zagotavljanje varnih izdelkov za potrošnika, ekonomika predelave), nove produkte iz medu in zelišč in posadili medoviti zeliščni vrt ob čebelnjaku.

ČLAN PARTNERSTVA
KMETIJA TEMNIK

Kmetija Temnik se nahaja v vasi Žiče, 6 km oddaljene od spomenika državnega pomena, znamenite Žičke kartuzije. Nosilka je Katja Temnik, kmetijo pa ji pomagata obdelovati mama Majda Temnik ter ena zaposlena na kmetiji. Poleg 1 ha njivskih površin v Žičah imajo 5 ha obdelovalnih površin še v Brezju pri Poljčanah in Studenicah – v neposredni bližini nekdanjega dominikanskega samostana, kjer še danes teče neusahljiv vir kristalno čiste studenčne vode. Osrednja dejavnost kmetije je pridelava in predelava zelišč, imajo pa tudi mlad trajni nasad leske, razpršen ekstenzivni visokodebelni sadovnjak, pridelujejo zelenjavo in žita. Skupno imajo: 2,12 ha njivskih površin; 1,4 ha trajnega nasada leske; 35 ar travniškega sadovnjaka; 8 ar špargljev; 1,10 ha trajnega travnika. Poleg tega pridelujejo tudi eko kalčke. Kmetija ima eko certifikat od 2012, v 2020 pa bo vstopila tudi v Demeter kontrolo. Vse površine obdelujejo na biodinamični način in načrtno skrbijo za biodiverziteto – tako gojenih rastlin kot za ohranjanje travniških rastlin. Razen biodinamičnih preparatov in komposta uporabljajo za varstvo rastlin samo naravne rastlinske pripravke. Ne uporabljajo nobenih plastičnih folij ter hibridnih semen, čeprav so ti po sedanjih eko standardih dovoljeni tudi v ekološki pridelavi. V okviru projekta želi kmetija razvijati znanja in tehnologije biodinamične pridelave z namenom, da bi v največji meri zaščitili biodiverziteto in vodne vire na poljih in travnikih ter ohranjali rodovitno prst in pridelavo hrane najvišje kakovosti. Poleg tega ima namen širiti visokodebelni sadovnjak s starimi sortami jabolk in postaviti čebelnjak v bližino njive z zelišči za katere bo znanja in izkušnje pridobila v okviru projekta. Nova znanja o alternativnih poljščinah, visokodebelnih sadovnjakih in medovitih zeliščih bodo pripomogla k razvijanju izdelkov in širitev ponudbe na kmetiji.

V okviru projekta bomo prenesli znanje o sonaravnem kmetovanju. Uvedli bomo vse postopke za registracijo v kontrolo blagovne znamke Demeter. Kmetija se bo registrirala kot biodinamična kmetija z blagovno znamko Demeter. Z novimi izdelki bodo sodelovali na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Kot izvajalci dopolnilne dejavnosti svetovanja in usposabljanja v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo, bodo prikazovali primere dobre prakse na kmetiji (‘mentorska kmetija’).

 

Pilotni projekt EKOMALE se je začel 5. 11. 2019 in bo trajal tri leta do 5. 12. 2022.

 DELAVNICA OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA, KMETIJA TURŠIČ

VABILO

na delavnico OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA,

ki bo 9. februarja in 8. marca 2020

kmetiji  Turšič, Dražica 12, Borovnica.

Vabljeni na praktično obrezovanje sadnega drevja na kmetijo Turšič, kjer pridelujejo in predelujejo sadje po biodinamičnih in permakulturnih principih. Slavko Turšič nam bo predstavil in praktično prikazal spomladansko rez sadnega drevja v skladu s temi principi.

Ta delavnica je vključena v pilotni projekt ‘Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb’ (EKOMALE), kjer je kmetija Turšič eden od partnerjev.

Slavko Turšič bo predstavil tudi koledar biodinamičnega sadjarstva za leto 2020.

  

1. SESTANEK PROJEKTNIH PARTNERJEV NA IHPS

14. januar 2020 smo se na IHPS udeležili vsi partnerji pilotnega projekta Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah (EKOMALE)

Vodja projekta mag. Nataša Ferant, IHPS je pozdravila vse prisotne, se jim zahvalila za vso opravljeno delo ob prijavi projekta in predstavila vsebino projekta ter naloge posameznih partnerjev, ki so bile zapisane v prijavi. Partnerji so se predstavili in spoznali med seboj.

Partnerji so se dogovorili o aktivnostih v letu 2020, ki so v programu projekta in jih dopolnili še z ostalimi dogodki in aktivnostmi posameznih partnerjev, ki se nanašajo na pridobivanja znanj in spretnosti na temo projekta.

Program dogodkov v sklopu projekta v letu 2020:
– 9. 2. in 8. 3. 2020: Obrezovanje visokodebelnih dreves starih sort jablan, Kmetija Turšič,
– 14. marec 2020: predavanje prof. Darja Kocjan Ačko (UL BF):  Alternativne poljščine in     kolobar,  Sejem Altermed Celje,
– 25.-28. marec 2020: Sejem Green, Pomurski sejem: delavnica: dr. Ana Vovk Korže (IPVO): Ureditev in zasaditev površine v skladu s projektom EKOMALE na Poligonu zeleni   dragulji narave, točen datum bo v najavah dogodka,
– 8. maj 2020: mag. Nataša Ferant (IHPS): Predavanje Medonosna zelišča, (IHPS), posvet   Zelišča in opraševalci,
– 25.-28. maj 2020  posaditev površine  z zelišči  na poligonu Zeleni dragulji narave              na Pomurskem sejmu – točen datum bo v najavah dogodka,
– 20. junij  2020: dr. Ana Vovk Korže: Predstavitev poligona Dole (IPVO),
– poletna rez sadnega drevja –Kmetija Turšič, točen datum bo v najavah dogodka,
– 22.-27. avgust 2020  Sejem Agra: Izvedba posveta Samooskrba za vsako gospodinjstvo:      sodelujejo vsi partnerji projekta, točen datum bo v najavah dogodka,
– 3.-8. september 2020: Posvet Prilagoditve pridelave hrane in povezava s podnebnimi         spremembami –  predstavitev po dogovoru, sejmu MOS  CELJE, točen datum bo v najavah dogodka,
– september 2020: Predavanje Krškopoljski prašič (KGZ CE), Kmetija Rotovnik,
točen datum bo v najavah dogodka,
– november 2020: Predavanje ‘Dopolnilne dejavnosti na kmetiji‘- KGZ CE, Kmetija Turšič
točen datum bo v najavah dogodka.

Partnerji projekta so z dobrimi idejami in izmenjavo mnenj dodajali vsebine, ki bodo doprinesle za dobro izvedbo projekta. Vključno z učinkovitim posredovanja znanja različnim ciljnim skupinam.

Irena  Rotar Ekoci, ki je zadolžena za desiminiacijo rezultatov projekta  je poudarila, da naj partnerji redno in dosledno evidentirajo dogodke (fotografiranje, zapisnik, lista prisotnih), kar bo pripomoglo k učinkoviti desiminaciji rezultatov projekta.

Vodja projekta mag. Nataša Ferant IHPS je predstavila projekt, projektne partnerje, naloge in skupne cilje pilotnega projekta EKOMALE

 

Med partnerji pilotnega projekta so se rodile različne ideje za potek posameznih rešitev

 

Ob koncu sestanka smo se dogovorili za terminski plan posameznih aktivnosti v letu 2020

 

Ob koncu sestanka pa še skupinska slika partnerjev

 

PRIJAVA NA NAŠE ELEKTRONSKE NOVICE

© 2016 - 2020 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vse pravice pridržane. | Piškotki