CRP: V4-1138 – Vključevanje alternativnih oljnic z visoko vsebnostjo …

CRP: V4-1138 – Vključevanje alternativnih oljnic z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislin v kolobar, funkcionalna raba semen, olja in sekundarnih produktov v Sloveniji

Osnova projekta so bili sortni in tehnološki poskusi z lanom in ričkom, postavljeni v dveh letih (2012 in 2013) na različnih tipih tal v dveh različnih geografskih območjih Slovenije (Prekmurju in Savinjski dolini). Zasledovali smo pojavljanje škodljivcev in bolezni, razvojne faze, ovrednotili pridelek in njegovo kakovost; pridelek semena iz poljskih poskusov je v nadaljevanju projekta služil kot surovina za kemijsko analizo in ovrednotenje kakovosti semena, olja in pogač, pri določitvi prehranske vrednosti za domače živali ter za prehranske poskuse s kokošmi nesnicami in prašiči pitanci.

Na podlagi agronomskih in kemijskih rezultatov ter prehranskih poskusov smo določili sorte lana in rička, ki so se nakazale kot najbolj primerne za pridelavo v naših razmerah glede na tip tal in lokacijo pridelave, zapisali navodila za vključevanje lana in rička v kolobar ter nova znanja za dopolnitev tehnoloških navodil za pridelavo lana. V poročilu je podan natančen odziv posameznih sort lana in rička glede na lokacijo in tip tal. V poskus smo vključili francoske sorte lana: Recital, Niagara, Princess, Altess, Comtess in Duchess. Med njimi so se v povprečju let in lokacij po pridelku najbolje odrezale sorte Comtess, Altess in Duchess. Za lan so bile vremenske razmere v letih 2012 in 2013 na lokacijah v Savinjski dolini bolj ugodne kot v Prekmurju, saj sta obe lokaciji v tem geografskem območju dosegli značilno večji pridelek kot lokaciji v Prekmurju. V Prekmurju so značilno bolj pozitivno vplivala na pridelek lana težka tla v primerjavi z lahkimi. Najbolj ugodna lokacija za lan je bila v povprečju obeh let lokacija Savinjska dolina – srednje težka tla. V letu 2012 so bile vremenske razmere za pridelek lana v sortnih poskusih značilno bolj ugodne v primerjavi z letom 2013.

Povprečno laneno seme naj bi imelo 40 % maščob, od tega 55 % omega-3 maščobnih kislin. Vsebnost maščob v semenu v naših poskusih pridelanega lana je bila glede na sorto in lokacijo med 31,0 in 38,8 % v suhi snovi v letu 2012 in med 35,0 in 46,4 % v letu 2013. Delež α-linolenske kisline (omega-3) v maščobah je bil 47,4 % do 53,0 % glede na leto in sorto. Tako vsebnost maščob kot pridelek maščob na enoto površine in delež α-linolenske kisline so bili pri istih sortah različni glede na lokacijo in leto pridelave – velik pomen ustrezne izbire sorte. V parametrih Weendske analize med sortami ni bilo bistvenih razlik, večje so bile razlike med lokacijami.

Gnojenje lana z dušikom v preučevanih letih ni bilo gospodarno, saj ni imelo vpliva oziroma je delovalo kvečjemu negativno na pridelek. Ekološki način pridelave lana s Plantella Biogrena je dal primerljiv pridelek integrirani pridelavi, kjer smo lan dognojevali s KANom v podobnem odmerku dušika. Gre za to, da tudi ni registriranih fitofarmacevtskih sredstev za lan, ki bi nam pridelavo olajšali in pozitivno vplivali na pridelek. Značilno pozitivno je na pridelek vplival bolj zgodnji termin setve. Setev dva tedna kasneje je že pomenila značilno manjši pridelek. Problem pri pridelavi je, da je v Sloveniji edini registriran FFS Basagran, ki ga lahko uporabljamo za zatiranje plevelov. Tako le zgodnja setev in dobro razpleveljena njiva omogoči, da lan spomladi zaduši plevel, kar se odrazi v značilno večjem pridelku.

Lastnosti tal v kombinaciji z vremenskimi razmerami so imele pomemben vpliv na odziv lana. Vremenske razmere in srednje težka tla na lokaciji v Savinjski dolini so značilno pozitivno vplivali na pridelek lana v primerjavi s peščenimi tlemi v Prekmurju. V Prekmurju različen način priprave tal (z ali brez oranja) ni imel značilnega vpliva na pridelek. Glede na tehnologijo pridelave in lokacijo je bilo v semenu lana v letu 2012 med 30,1 % in 40,6 % maščob, v letu 2013 pa med 36,6 % in 46,1 %.

Pri zmernem gnojenju z dušikom se je v obeh letih pokazalo, da bolj zgoden termin setve pozitivno vpliva na vsebnost maščob v semenu lana sorte Recital in pridelek maščob. Lokacija pridelovanja ima velik vpliv na pridelek maščob. Odmerek 30 kg/ha N načeloma pomeni povečanje pridelka maščob pri kasnejšem terminu setve, pri zgodnji setvi pa je vsakršno gnojenje z N pomenilo negativen vpliv na pridelek maščob ali pa nanj ni imelo pomembnejšega vpliva. Pridelek maščob v ekološki pridelavi je bil odvisno od kombinacije leta in lokacije primerljiv z obravnavanjem z enakim odmerkom N iz mineralnega gnojila ali pa je bil najmanjši izmed preučevanih obravnavanj.

V sortne poskuse z ričkom v letih 2012 in 2013 na istih lokacijah, kot so bile za lan, smo vključili šest sort rička: Slovenska avtohtona sorta, danski sorti Vega in Hoga, nemški Ligena in Calena ter ekološko pridelano seme sorte Calena = Bio Calena. Na ričku v Savinjski dolini smo prvič v Sloveniji detektirali peronosporo na ričku, povzročeno z glivo Hyaloperonospora camelinae; reprezentativni vzorci so shranjeni v fitopatološkem herbariju IHPS. Sorte so bile na to bolezen različno dovzetne. Lokacija pridelovanja je pomembno vplivala na pridelek rička. Na vseh lokacijah se je kot sorta z najvišjo oziroma drugo najvišjo vsebnostjo maščob pokazala sorta Hoga. Imela je tudi dokaj stabilno vsebnost maščob v semenu – le ta ni bila toliko odvisna od lokacije. Na vseh lokacijah se po pridelku maščob izpostavlja sorta Ligena. α-linolenske kisline je seme rička vsebovalo okrog 30 % od vseh maščob; največ Bio Calena 34 %. Tudi za riček velja, da je bil od izbora sorte glede na lokacijo pridelave odvisen pridelek, vsebnost maščob in pridelek maščob. Vsebnost glukozinolatov ne predstavlja ovire za uporabo semena in/ali pogač navadnega rička v prehrani živali.

Problem pridelave rička na nižinskih poljedelskih površinah v Savinjski dolini in v Prekmurju, ko nismo vključevali ročnega pletja, upoštevali zakonodajo glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev in žetev izvedli strojno, se je pokazal v: nerazpoložljivosti uporabe sredstev za zaščito pred boleznimi in škodljivci ter za zatiranje plevelov; neprilagojenosti rastline na pridelavo v razmerah, ko je poleti več dni zaporedoma vroče (nad 30oC) in brez padavin – luski so se začeli hitro odpirati in izpadalo je seme, kar je zahtevalo hitro intervencijo; veliki občutljivosti na nizke temperature in mokra, hladna tla spomladi; v takšnem letu (2013) ni prišlo niti do ustreznega vznika na niti eni od štirih preučevanih lokacij, kaj šele do žetve; pridelek lahko ocenimo na vseh lokacijah razen na lokaciji Savinjska dolina – težka tla v letu 2012 kot majhen, komaj okoli 0,5 t/ha oziroma celo ničen (v letu 2013). Vendar, če pridelamo vsaj 600 kg/ha in ne računamo stroškov ročnega pletja, dosežemo pozitiven koeficient ekonomičnosti že, če prodamo pridelek za več kot 0,25 €/kg. Tako da je na manjših površinah, ki omogočajo hitre ročne intervencije (pletje, odbira obolelih rastlin, žetev) zaradi visoko kakovostnega olja, ki ga riček ima, kar smo potrdili tudi z našimi analizami, vsekakor pridelava smiselna. Še zlasti je smiselno, da se seme ne prodaja neposredno ampak se stisne v olje, ki dosega visoko ceno. Vsebnost omega-3 maščobnih kislin v maščobah rička je bila manjša (okrog 30 %) kot v maščobah lanenega semena (okrog 50 %), vendar je ričkovo olje veliko bolj stabilno oziroma obdrži svojo visoko kvaliteto po hladnem stiskanju veliko dlje kot laneno olje.

V prehranskih poskusih na kokoših nesnicah in prašičih pitancih smo testirali vpliv dodatka semena lana ter semena in pogač rička kot vira omega-3 v prehrani živali v smislu povečane vsebnosti omega-3 maščobnih kislin v njihovih proizvodih (jajca in svinjsko meso). Vsebnost skupnih omega-3 maščobnih kislin v jajcih smo povečali približno 5- do 7-krat v primerjavi z običajnimi jajci. Najbogatejša so bila jajca kokoši, ki so s krmo dobivale dodatek lanu, sledila je skupina, ki je dobivala kombinacijo lan-riček, na zadnjem mestu je bila skupina, krmljena z dodatkom rička, a vse tri so imele veliko boljše rezultate kot kontrolna skupina brez dodatkov. Tudi z vključitvijo 5 % ričkovih tropin v krmno mešanico smo znatno izboljšali maščobnokislinsko sestavo lipidov jajčnega rumenjaka. Dosegli smo dvojno povečanje skupnih omega-3 maščobnih kislin. Preko prehrane smo uspešno povečali tudi nivo skupnih omega-3 v svinjini za več kot trikrat. Na podlagi rezultatov smo izdelali krmno mešanico z obdelanim lanenim semenom, katero smo že predstavili nekaterim rejcem in je že na voljo za uporabo.

Poročilo vsebuje še kalkulacijo neposrednih stroškov pridelave lana s pripadajočimi koeficienti ekonomičnosti za izbrani razpon predvidenega pridelka semena (dobiček imamo le, če pridelamo več kot 1 t/ha lanenega semena, manjši pridelki pomenijo izgubo – v teh primerih je nujno, da ne prodamo samega semena, ampak mu dodamo dodano vrednost), SWOT analizo proizvodnje lana, zapis podjetniških priložnosti proizvodnje lana in predvidene ekonomske učinke pridelave oziroma vključitve lana v kolobar.

lan, Linum usitatissimum L., riček, Camelina sativa (L.) Crantz, alternativne rastline, tehnologija pridelave, tehnološki poskusi, kolobar, sorte, sortni poskusi, rastlinska olja, ričkovo olje, totrovo olje, laneno olje, kemijska sestava, maščobnokislinska sestava, prehrana živali, omega-3 maščobne kisline, živila z dodano vrednostjo  

Nosilka projekta: dr. Barbara Čeh, univ. dipl. inž. agr.
Vodilni partner: 416 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Partnerji v projektu:
489 Emona, Razvojni center za prehrano, d.o.o.
1555 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta
2476 PAN-NUTRI, Kmetijsko živilski tehnološki center d.o.o.

Financerja projekta sta bila Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO).

Od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2014

PRIJAVA NA NAŠE ELEKTRONSKE NOVICE

© 2016 - 2017 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vse pravice pridržane. | Piškotki