Površine hmeljišč v svetu obsegajo okoli 60.000 ha različnih grenčičnih, aromatičnih in dišavnih sort hmelja. Pridelek dosega približno 100 do 130.000 ton hmelja in približno 10 do 13.000 ton grenčic (alfa-kislin). Hmeljarstvo v Sloveniji ima tradicionalno pomembno vlogo v mednarodnem prostoru, saj predstavlja okoli 3 % svetovnih površin hmeljišč.
Gospodarske razmere v hmeljarstvu so v največji meri pogojene s proizvodnimi in tržnimi dogajanji v svetovni pivovarski industriji (2 mrd hl piva letno). Povpraševanje pivovarn po donosnejših sortah hmelja, možnosti sodobnih oblik predelave in skladiščenja proizvodov hmelja kot tudi občasne špekulacije maloštevilnih svetovnih trgovcev s hmeljem vplivajo tudi na gospodarnost pridelave hmelja. Najpomembnejši dejavniki pri oceni gospodarnosti kmetijske pridelave so višina in cena pridelka na prihodkovni strani ter stroški pridelave na odhodkovni. Tržne razmere povzemamo v okviru sodelovanja na treh vsakoletnih sestankih Ekonomske komisije Mednarodne hmeljarske organizacije, s prebiranjem tujih poslovnih poročil organizacij pridelovalcev in trgovskih hiš iz ZRN in ZDA ter z osebnimi stiki s hmeljarji in trgovci iz vseh tržno usmerjenih držav pridelovalk hmelja.
Za potrebe svetovalnega dela pripravljamo modelno kalkulacijo stroškov pridelave (SIMAHOP). Kalkulacija stroškov pridelave hmelja je osnova za poznavanje lastne cene, ki predstavlja izhodišče za odločanje pri prodaji hmelja. V letu 2022 je zaživel tudi panožni krožek v hmeljarstvu, kjer ocenjujemo ekonomiko pridelave hmelja na kmetijah sodelujočih hmeljarjev.
Aktualne razmere na področju svetovnega trga in podjetniškega odločanja v hmeljarstvu objavljamo v Hmeljarskih informacijah in v strokovni reviji Hmeljar.