Pojdi do vsebine
Logotip: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja in varovanje naravnih virov

Pilotni projekt: Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja in varovanje naravnih virov

Podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij za projekte EIP

Predstavitev

S pilotnim projektom Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja in varovanje naravnih virov želimo prispevati k razvoju izboljšane tehnologije pridelave hmelja s ciljem stabilnega in kakovostnega pridelka in povečevanja rodovitnosti tal ter ohranjanja drugih naravnih virov. Cilj je, da kmetijska gospodarstva hmelj pridelujejo na trajnostno – konkurenčen način ob istočasnem doseganju dobrega in kakovostnega pridelka.

Partnerstvo smo ustanovili z namenom rešitve praktičnega problema na kmetijskih gospodarstvih; vsebnost organske snovi v tleh hmeljišč je na spodnji meji zadovoljive, pestrost življenja v tleh je zato pričakovano nizka. To z leti vodi v še večje poslabšanje rodovitnosti tal. Tla imajo zaradi nizke vsebnost manjšo zadrževalno kapaciteto za zadrževanje vode in hranil. To slabo vpliva na stabilnost pridelka hmelja. Drug izziv pa je nova zakonodaja, ki zapoveduje, da je določen delež kmetijskih površin, tudi hmeljišč, pokrit čez zimo.

Ker je površina pod hmeljišči v hmeljarskih regijah velika, hmeljarji v glavnem nimajo dovolj svojega hlevskega gnoja, s katerim bi v tla vračali takšno količino organske snovi, ki se letno razgradi zaradi pogostega obdelovanja oziroma obračanja tal. Zato je ena od rešitev zaoravanje podsevkov / podorin. Zaradi vključevanja podsevkov in pestrega vrstenja se ohranja in izboljšuje rodovitnost tal ter se varuje podtalnica in druge vode, povečuje se biodiverziteta na njivah ter bistveno popestri izgled krajine s pestrostjo rastlinja. Sicer se ta ukrep v praksi hmeljarskih kmetij v neki meri že izvaja, vendar pa še ni ugotovljeno / potrjeno, kateri podsevki so najbolj primerni za vključevanje v hmeljišča; imamo širok nabor predlogov, vendar pa ni določeno in ugotovljeno, kateri točno so najbolj ugodni v smislu povečevanja rodovitnosti tal in biodiverzitete oziroma v kateri namen pri kakšni strukturi / teksturi tal ter ali naj bodo podsevki prezimni ali neprezimni glede na tip tal. Poleg tega je neznanka tudi, da se ne ve vseh prednosti mešanic v primerjavi s setvijo ene same vrste rastlin v praksi na večjih površinah.

Zakaj in kdaj sejemo podsevke v hmeljišče in katere rastlinske vrste lahko izberemo, lahko izveste v Video Podsevki v hmeljiščih junij 2024 1 (youtube.com).

Rešitev problema bomo prikazali / izvedli v praksi, in sicer bomo na štirih pilotnih kmetijah vzpostavili primere dobre prakse trajnostne pridelave hmelja in konkurenčnega kmetovanja ob hkratnem trajnostnem upravljanju s kmetijskimi tlemi, kot enim od najbolj pomembnih naravnih virov. Primerjalno na večjih površinah bomo v hmeljišča posejali različne podsevke, s katerimi se bo pričakovano povečala vsebnost organske snovi v tleh, biodiverziteta, manjša bo erozija tal, saj bodo tla pred vetrom in vodo zavarovana z rastlinjem, tla bodo bolj odporna na zablatenje v času obiranja hmelja. S podsevki v tla ne vnašamo dodatnih hranil, ampak le-ta podsevki za svojo rast vežejo iz tal, torej v svojo biomaso zajamejo tista hranila, ki jih hmelj ni utegnil zajeti in bi se sicer lahko izgubila iz sistema tla-rastlina, kar je pomembno še zlasti na vodovarstvenih območjih. In ta hranila pridejo potem nazaj v tla po zaoravanju podsevka in so po razgradnji organske snovi znova na voljo hmelju. Tla se z nekaterimi podsevki lahko tudi zrahljajo, tak primer je na primer meliorativna repa. V zbitih tleh ni mikorize in to je zelo slabo za življenje v tleh na sploh in s tem tudi za rodovitnost tal. Izvajali bomo vrsto meritev, s katerimi bomo prikazali njihovo pozitivno delovanje in prikazali, kateri podsevki so najbolj zanimivi.

Dodelali bomo tudi priključke za zadelavo podsevkov na različnih tleh hmeljišč (bolj skeletna, peščena …) in preizkusili ter prikazali način setve ter primernost različnih sejalnic za setev različnih podsevkov v medvrstni prostor v hmeljiščih na različnih tleh.

Vabimo vas, da sledite izvajanju projektnih aktivnosti in se udeležujete dogodkov, ki jih objavljamo po različnih kanalih obveščanja, vsekakor pa novice sproti objavljamo na tej spletni strani.

Cilj in namen projekta je prenos znanja vodilnega partnerja IHPS in strokovnih partnerjev (KGZS-CE, KGZS-MB, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Razvojne agencije Savinja), na pilotne kmetije in po razširjanju rezultatov tudi na druge slovenske kmetije, ki se ukvarjajo ali imajo potencial za ukvarjanje s pridelavo hmelja oziroma tudi na poljedelske in zelenjadarske kmetije, kjer so tudi dosevki, podsevki in sosevki prav tako zelo dobrodošli. Podjetje Agriteh bo dodelalo priključke za uspešno zadelavo podsevkov na različnih tleh in prikazalo delovanje sejalnic za seme podsevkov v medvrstnem prostoru hmeljišč.

Cilj je izboljšati biološko pestrost na hmeljarskih kmetijah, tako da v hmeljiščih ne bo rastel le hmelj, ampak pestra družba rastlin. Zaradi vključevanja podsevkov in pestrega vrstenja se ohranja in izboljšuje rodovitnost tal ter se varuje podtalnica in druge vode. Večja pestrost posejanih rastlin v hmeljišče pomeni, da različne rastline, ki se z leti vrstijo, izkoriščajo hranila na različnih globinah, različno vplivajo na življenje v tleh, kar vse pripomore k ohranjanju rodovitnosti tal in s tem trajnostnemu upravljanju z njimi. S setvijo podsevkov/podorin se bo povečevala vsebnost organske snovi v tleh. Organska snov v tleh je eden najpomembnejših parametrov rodovitnosti tal, ki pozitivno vpliva na številne lastnosti tal: izboljšuje zračnost in poroznost tal, vpliva na vezavo hranil ter nevarnih snovi v tleh, zmanjšuje erozijo tal in predstavlja življenjski prostor za številne organizme ter omogoča ponor atmosferskega CO2. Močno izboljšuje strukturo tal, s čimer se poveča tudi kapaciteta tal za zadrževanje vlage.

Cilj je pomagati pridelovalcem na pilotnih kmetijah s posredovanjem znanja, kako izboljšati tehnologijo pridelave hmelja, s katero bodo ohranili velikost pridelka, obenem pa bodo povečevali rodovitnost tal in ohranjali naravne vire.

Rezultate projekta bomo razširili tudi drugim hmeljarjem, kmetom/pridelovalcem in ostali zainteresirani javnosti s ciljem, da bi se trajnostni način pridelave hmelja razširil na vsa slovenska hmeljišča in da bi se tudi kmetovalci – poljedelci, ekološki kmetje ipd navdušili oziroma sprejeli ukrepe setve podsevkov, dosevkov, sosevkov … na svoje njive in vrtove.

Pilotni projekt prispeva k napredku, trajnostnemu upravljanju z naravnimi viri, varovanju narave in blaženju ter prilagajanju na podnebne spremembe.

Trajanje projekta je eno leto z začetkom 12. decembra 2023.

20. 5. 2024: Vabljeni na prenos znanja s področja podsevkov 21. junija 2024, ki bo potekla na lokaciji podjetja Agriteh v Latkovi vasi; več informacij v videu, ki je objavljen na Facebook omrežju.

13. 6. 2024: Za lažjo odločitev, katere podsevke izbrati za vaše hmeljišče, smo izdelali naslednjo shemo: pdf [8,6 mB]

25. 3. 2024: Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je predstavila več kot 60 udeležencem hmeljarskega tehnološkega sestanka zanimivosti s področja podsevkov, dosevkov in sosevkov. Zakaj jih sejemo, kako jih sejemo, kaj se priporoča, kaj s tem pridobimo?
Podsevki v glavnih kulturah se lahko uporabljajo za učinkovito zatiranje plevela s pravočasnim prekrivanjem tal in konkurenco plevelnim rastlinam, za zaščito pred erozijo zaradi obsežne vegetacije po spravilu glavnega pridelka. Doprinesejo tudi k krajšemu čas vzpostavitve dosevka (obdobje vznika), trajnostnemu upravljanju humusa v tleh, zmanjšanju izgube hranil, zmanjšanju stroškov zaradi manj nadaljnjih korakov obdelave. Nekateri izmed njih lahko vežejo dušik iz zraka (metuljnice) in oskrbijo naslednji glavni posevek.

Skupinska slika udeležencev, ki sedijo za mizo

7. 2. 2024: Na 61. seminarju o hmeljarstvu nam je g. Franci Puklavec iz Jeruzalem Ormož predstavil izkušnje s setvijo podsevkov v hmeljiščih na njihovem posestvu. Ker imajo veliko hmeljišč na VVO, že dlje časa izvajajo tudi ozelenitev čez zimo, torej sejejo prezimne podsevke. Pojasnil je, kateri podsevki so smiselni in poudaril, da se najbolje obnesejo mešanice, saj se v določeni sezoni razrastejo tiste vrste, ki jim razmere najbolj ustrezajo, v drugi sezoni pa spet druge. V tem primeru je torej največja verjetnost, da bodo tla čez res pokrita s kvalitetno zeleno odejo. Povedal je tudi kar nekaj nasvetov glede spomladanske zadelave podsevkov v tla.

Franci Puklavec na govorniškem odru

6. 2. 2024: Irena Friškovec iz KGZS – Zavod CE je na 61. seminarju o hmeljarstvu, ki ga je organiziral Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije februarja 2024 v Portorožu, spregovorila o zahtevah pogojenosti, ki je novost v ukrepih kmetijske politike v obdobju 2023-2027 in je nadomestila zahteve navzkrižne skladnosti. Izpostavila je predvsem zahtevo DKOP 6 DKOP 6: Minimalna pokritost tal, ki je zahtevala, da se v času od 15. novembra do 15. februarja naslednje leto na vsaj 80 % ornih površin in trajnih nasadov (tudi v hmeljiščih) na KMG vzdržuje talna odeja, ki prepreči, da so tla gola v obdobjih, ko so najbolj občutljiva. Zagotoviti je treba pokritost tal z rastlinami oz. posevki, zastirko ali strniščem oziroma pustiti nepreorano površino. Ta zahteva ni v skladu z dobro kmetijsko prakso pridelave hmelja in zahtevami specifikacije ZGO Štajerski hmelj. Zato so hmeljarji, KGZS ter IHPS predlagali izjemo, da ta zahteva ne bi veljala za hmeljišča.

Skupinska slika udeležencev, ki sedijo na stolih in gledajo predstavitev.

 

PRIJAVA NA NAŠE ELEKTRONSKE NOVICE
© 2016 - 2024 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vse pravice pridržane. | Piškotki | Izjava o dostopnosti | Zemljevid strani