Pojdi do vsebine
Logotip: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Kako se hmelj spopada z vročinskimi valovi?

Na IHPS smo v vročih poletnih razmerah spremljali, kako se rastline hmelja odzivajo na visoke temperature in močno sončno sevanje. Meritve so pokazale, da je bil hmelj izpostavljen izrazitemu okoljskemu stresu – temperatura listov je presegla 35 °C, sončno sevanje pa je bilo zelo intenzivno.
Rastline so se na takšne razmere odzvale z delnim zapiranjem listnih rež, s čimer zmanjšajo izgubo vode. Posledično se nekoliko zmanjša tudi fotosinteza.

To pomeni, da hmelj tudi v zahtevnih razmerah ohranja sposobnost učinkovite izrabe svetlobe in lahko ob izboljšanju razmer hitro nadaljuje normalno rast.
Raziskava nam pomaga bolje razumeti vpliv podnebnih sprememb na hmeljarstvo ter razvijati učinkovitejše pristope za namakanje in prilagajanje pridelave vse pogostejšim vročinskim in sušnim obdobjem.
Več o opremi Li-COR, ki jo uporabljamo v ta namen, najdete na spletni strani  LI-600 Porometer/Fluorometer for Broad Leaves | LI-COR.

#IRP38 #CLIMAGROW Projekt je podprt s sredstvi Evropske unije in se izvaja v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo.

Shematski prikaz. Vsebina infografike pojasnjena v priloženi datoteki. Generirana z AI.

 

Vsebina sheme za bralnike zaslonov, generirana z AI (docx).

 

 

 

Obvestilo: Namakanje hmelja

Zaradi dolgotrajnega vročinskega vala, ki se je zaključil 1. 7. 2026, so se sušne razmere v hmeljiščih še dodatno zaostrile. Kljub padavinam v zadnjih dneh (1.7. in 7.7.2026) je bila njihova količina med posameznimi območji zelo različna. Na nekaterih lokacijah je 1.7. padlo več kot 15 mm padavin (npr. Latkova vas 16,8 mm, Radlje ob Dravi 17,4 mm, Žalec 25,6 mm), marsikje pa je bilo dežja zelo malo ali ga sploh ni bilo (Ojstriška vas 4,8 mm, Braslovče 3,8 mm, Ptuj 0 mm). Zelo podobna slika je bila tudi 7.7.2026, ko je na območju Žalca padlo 21,6 mm, v Latkovi vasi 31,2 mm, v Braslovčah samo 6,4 mm, v Ojstriški vasi, Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi pa 0 mm. Zato padavine na večini območij niso bistveno izboljšale vodne bilance tal oziroma omilile sušnih razmer.

Glede na naše meritve v SSD in na ostalih spremljanih lokacijah priporočamo začetek oziroma nadaljevanje namakanja hmeljišč z rolomati. Zaradi relativno visokih temperatur in velike evapotranspiracije se zaloge rastlinam dostopne vode v tleh hitro zmanjšujejo.

Uporabniki kapljičnih namakalnih sistemov nadaljujte z intenzivnim namakanjem hmeljišč v skladu z dnevnimi oziroma večdnevnimi potrebami rastlin po vodi. Nikakor ne dopustite, da se tla v hmeljiščih izsušijo, zato namakajte redno.

V pomoč naj vam bo vodilo, da v tej rastni fazi in tem vremenu hmelj porablja okoli 6 mm vode dnevno oz. drugače povedano: vsakih 6 mm padavin odloži namakanje za 1 dan.

Aktualne napovedi glede namakanja bodo dosegljive na spletni strani IHPS (https://www.ihps.si/).

Obvestilo: Namakanje hmelja

Zaradi dolgotrajnega vročinskega vala, ki se je zaključil 1. 7. 2026, so se sušne razmere v hmeljiščih še dodatno zaostrile. Kljub padavinam v zadnjem tednu je bila njihova količina med posameznimi območji zelo različna. Na nekaterih lokacijah je padlo več kot 15 mm padavin (npr. Latkova vas 16,8 mm, Radlje ob Dravi 17,4 mm, Žalec 25,6 mm), marsikje pa je bilo dežja zelo malo ali ga sploh ni bilo (Ojstriška vas 4,8 mm, Braslovče 3,8 mm, Ptuj 0 mm). Zato padavine na večini območij niso bistveno izboljšale vodne bilance tal oziroma omilile sušnih razmer.

Glede na naše meritve v SSD in na ostalih spremljanih lokacijah priporočamo začetek namakanja hmeljišč z rolomati. Zaradi relativno visokih temperatur in velike evapotranspiracije se zaloge rastlinam dostopne vode v tleh hitro zmanjšujejo.

Uporabniki kapljičnih namakalnih sistemov nadaljujte z namakanjem hmeljišč v skladu z dnevnimi oziroma večdnevnimi potrebami rastlin po vodi. Nikakor ne dopustite, da se tla v hmeljiščih izsušijo, zato namakajte redno.

Aktualne napovedi glede namakanja bodo dosegljive na spletni strani IHPS (https://www.ihps.si/).

Namakanje po podatkih, ne po občutku: odgovor kmetijstva na vse pogostejše suše

Na strokovnem srečanju je dr. Boštjan Naglič predstavil novosti na področju napovedi namakanja in spremljanja vodnega stanja tal. Predavanje je izpostavilo, da namakanje danes ni več samo dodajanje vode rastlinam, temveč postaja eden ključnih ukrepov za prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe.

V zadnjih letih se pridelovalci vse pogosteje srečujejo z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami: daljšimi sušnimi obdobji, vročinskimi valovi, hitrimi prehodi iz suše v obilne padavine ter vse večjimi razlikami med leti. Tudi v letu 2026 so po svetu že zabeležili številne vremenske ekstreme, od zelo visokih temperatur v delih Azije do nenavadno toplih zim, požarov in izrazitih padavinskih dogodkov. Takšne razmere neposredno vplivajo na kmetijsko pridelavo, saj rastline vse pogosteje doživljajo vodni/sušni stres prav v najobčutljivejših razvojnih fazah.

Zato je bilo osrednje sporočilo predavanja, da je treba namakati na podlagi dejanskih potreb rastlin in vodnega stanja tal, ne zgolj po občutku ali po vnaprej določenem koledarju. Pri tem imajo pomembno vlogo meritve vlage v tleh, vremenski podatki, poznavanje lastnosti tal, razvojne faze rastlin in strokovno pripravljena priporočila. Le s povezovanjem teh informacij lahko pridelovalec sprejme pravilno odločitev, kdaj začeti z namakanjem, koliko vode dodati in kdaj z namakanjem prenehati.

Za javnost je posebej zanimivo, da natančno namakanje ne pomeni nujno večje porabe vode, temveč predvsem pametnejšo rabo vode. Pravilno načrtovano namakanje lahko zmanjša izgube vode, izboljša izkoristek hranil, zmanjša stres rastlin ter pripomore k stabilnejšemu in kakovostnejšemu pridelku. To je pomembno tako za pridelovalce kot tudi za širšo družbo, saj voda postaja vse bolj dragocen naravni vir.

Predavatelj je izpostavil, da se sodobno kmetijstvo vse bolj opira na podatke. Senzorji v tleh, vremenske postaje in modeli vodne bilance omogočajo bolj objektivno odločanje ter pomagajo pridelovalcem pri vsakodnevnem upravljanju pridelave. Takšna orodja so še posebej pomembna v času podnebnih sprememb, ko izkušnje iz preteklih let niso več vedno zanesljivo vodilo za sedanje razmere.

Dogodek je poudaril, da je strokovno podprto namakanje pomemben del trajnostne kmetijske pridelave. Ne gre le za varovanje pridelka, temveč tudi za odgovorno ravnanje z vodo, tlemi in okoljem. Prav zato postajajo napovedi namakanja in spremljanje vodnega stanja tal vse pomembnejša podpora pridelovalcem pri prilagajanju na nove podnebne razmere.

Izpostavljeni citati:

»Namakanje danes ni več le vprašanje pridelka, ampak postaja zavarovanje pred podnebnimi tveganji.«

»Največja napaka pri namakanju je, da zalivamo po občutku ali po koledarju, ne pa glede na dejansko stanje vode v tleh.«

»Senzorji v tleh nam povedo nekaj, česar od zunaj pogosto ne vidimo: ali ima rastlina v območju korenin res dovolj vode.«

»Cilj sodobnega namakanja ni porabiti več vode, ampak jo uporabiti ob pravem času, v pravi količini in na pravem mestu.«

»V času podnebnih sprememb postaja voda eden ključnih proizvodnih dejavnikov v kmetijstvu.«

»Suša ni edina težava. Vse pogostejši so tudi hitri prehodi iz pomanjkanja vode v obilne padavine, zato moramo bolje poznati vodno stanje tal.«

»Tudi v Evropi se vse bolj kaže, da brez natančnega spremljanja vode v tleh ne bo mogoče ohranjati stabilne kmetijske pridelave.«

»Napoved namakanja pomaga pridelovalcu odgovoriti na tri ključna vprašanja: kdaj začeti, koliko namakati in kdaj prenehati.«

 

Predavanje in praktični prikaz sta bila izvedena na tehnološkem sestanku s hmeljajri 20. maja 2026 v okviru operacije #CLIMAGROW, #IRP38. Več o operaciji na spletni strani IRP 38: CLIMAGROW – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Skupinska fotografija udeležencev, ki sedijo za mizo in poslušajo predavatelja

Obvestilo: Namakanje hmelja

Zaradi zelo vročega in vetrovnega vremena se tla zelo hitro sušijo. Glede na naše meritve v SSD in tudi drugod se stanje količine vode v zgornjem sloju tal nahaja blizu kritične točki za namakanje z rolomati. Pri uporabnikih rolomatov priporočamo začetek namakanja vseh hmeljišč, da se zaradi visokih dnevnih evapotranspiracijskih izgub ne razvije vodni stres rastlin.

Konec tega tedna (od 26. 6. dalje) ARSO napoveduje izrazit vročinski val, kar bo poleg suše povzročilo tudi močan vročinski stres za rastline. Zagotavljanje zadostne vlažnosti tal je v takih razmerah nujno za preprečevanje zastoja v rasti. Manjše količine padavin v obliki krajevnih vročinskih neviht, ki so napovedane v začetku prihodnjega tedna, bodo po vsej verjetnosti prostorsko zelo neenakomerno razporejene in ne bodo bistveno izboljšale sušnih razmer.

Uporabniki kapljičnih namakalnih sistemov nadaljujte z namakanjem hmeljišč v skladu z dnevnimi oziroma večdnevnimi potrebami rastlin po vodi. Nikakor ne dopustite, da se tla v hmeljiščih izsušijo, zato namakajte redno.

Aktualne napovedi glede namakanja bodo dosegljive na spletni strani IHPS (https://www.ihps.si/).

Toča poškodovala hmeljišča

Včerajšnja neurja s točo so ponekod po Sloveniji povzročila zelo močne poškodbe hmelja. Na nekaterih območjih je bila poškodovana oziroma odstranjena večina listne mase ter stranskih poganjkov.

  • V primerih zmernih poškodb, priporočamo uporabo biostimulativnih foliarnih pripravkov za pospešitev regeneracije rastlin skladno s priporočili za ravnanje po toči, ki poškoduje hmelj (B. Čeh in M. Oset Luskar), 1.6.2026: docx [52 kB], pdf [94 kB]
  • Pri zelo močno poškodovanih rastlinah, kjer je bila odstranjena večina listne mase in stranskih poganjkov, priporočamo, da z uporabo foliarnih pripravkov počakate do začetka ponovnega obraščanja. Za učinkovito delovanje foliarnih pripravkov je namreč potrebna zadostna aktivna listna površina, ki omogoča njihov sprejem in transport po rastlini.

Nasadi hmelja, ki jih je toča močno poškodovala do te mere, da so ostale le trte brez listne mase, ne zahtevajo dodatnih ukrepov za zatiranje hmeljeve peronospore. Patogen namreč ni parazit ran in poškodovanega tkiva ne uporablja kot vstopne točke za okužbo.

V nasadih, kjer so poškodovani vrhovi ali je del listne mase še prisoten, je poleg že navedenih biostimulantov nujno dodati fungicid Folpan 80 WDG za učinkovito zatiranje hmeljeve peronospore.

POZOR: Pripravkov na osnovi aminokislin ni dovoljeno mešati z bakrovimi pripravki ali s pripravki na osnovi Al‑fosetila (npr. Aliette flash).

Po potrebi se za dodatna pojasnila in strokovni nasvet obrnite na strokovnjake IHPS.

Toča poškodovala nasade hmelja

Po nekaterih nasadih hmelja je včeraj klestila toča. V tem primeru je smiselno rastlinam pomagati k čim hitrejši regeneraciji.

Ko se tla osušijo na poljsko kapaciteto, uporabimo katerega od foliarnih pripravkov, ki delujejo na rastline kot stimulatorji. Pripravki delujejo kot naravni aktivatorji metabolnih procesov, kar ugodno vpliva na rastline – aktivirajo se biokemični in encimski procesi v rastlini. Poleg aminokislin vsebujejo še naravne biološke pospeševalce in mikrohranila.

Pri tem ne pozabimo:

  • Škropljenje ne sme biti izvedeno tekom dneva, saj so temperature za varno uporabo previsoke, poleg tega so takrat reže zaprte. Zato naj škropljenje poteka zvečer.
  • Preden gremo s traktorjem v hmeljišče, počakajmo, da se tla osušijo na poljsko kapaciteto, sicer se lahko naredi tlom večja škoda, kot je smiselnost ukrepa!

Navodila za ravnanje [docx].

PRIJAVA NA NAŠE ELEKTRONSKE NOVICE
© 2016 - 2026 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vse pravice pridržane. | Piškotki | Izjava o dostopnosti | Zemljevid strani