Pripravili smo povzetek priporočil po zaključeni uporabi škropilnih naprav in za zimsko obdobje:

Čiščenje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS) po zaključeni uporabi (tako med kot po končani sezoni škropljenja) je enako pomembno opravilo kot njihova priprava pred začetkom škropljenja. Dosledna kontrola, čiščenje vseh elementov škropilne naprave, mazanje pregibnih in drsnih delov, omogoča brezhibno delovanje in podaljša življenjsko dobo naprave, posledično se zmanjša možnost napačnega oz. neustreznega nanašanja FFS.

Po vsakem končanem škropljenju je treba napravo temeljito očistiti, saj v rezervoarju in sistemu ostanejo ostanki FFS. Na mestu uporabe ostanek škropilne brozge v rezervoarju dvakrat razredčite z vodo v razmerju 1:10 ter jih z vožnjo po že tretirani površini ponovno nanesete, s čimer odstranite več kot 99 % ostankov FFS iz naprave. Če je škropilna naprava opremljena s sistemom kontinuiranega čiščenja, se notranjost rezervoarja samodejno očisti s pomočjo čistilnih šob in dodatnega rezervoarja za čisto vodo, zato uporabniku med postopkom čiščenja ni treba izstopiti iz traktorja. Ostanki škropilne brozge se med aplikacijo oprimejo tudi zunanjosti škropilne naprave in traktorja. Pri nerednem čiščenju, tako notranjosti kot tudi zunanjih delov škropilnih naprav, se ostanki FFS in njihovih aktivnih snovi zasušijo na ohišju in drugih delih naprave, zaradi česar je poznejše čiščenje bistveno zahtevnejše.

Za ustrezno čiščenje rezervoarjev in notranjih delov škropilnih naprav lahko uporabite detergente, ki jih predpisujejo proizvajalci zaščitnih sredstev. V večini primerov so v uporabi za čiščenje škropilnic alkalna čistilna sredstva (CuraCleaner 12 NF, Protect MEG 10l – Kramp 10099KR, Protect Plus 10l – Kramp 88810KR, Kramp 048810KR, Pena – Stop …idr.). Večina FFS vsebuje organske spojine, oljne formulacije in pomožna sredstva, ki se bolje razgrajujejo ali odstranjujejo v alkalnem okolju (pH > 8). V primeru, da je navodilo za čiščenje po škropljenju dodano k navodilom o uporabi škropiva, se ravnajte po njem.

Pri čiščenju zunanjih delov škropilnih naprav prav tako lahko uporabite različna sredstva, ki jih ponujajo trgovci na tržišču (FITO-Concentryl-pena, FITO-Concentryl-Koncentrat,…idr.) Pri čiščenju škropilnih naprav ne pozabimo tudi na temeljito čiščenje traktorja. Pri vseh postopkih čiščenja je treba uporabljati ustrezno osebno varovalno opremo, saj v rezervoarju in na površinah naprave ostanejo ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje uporabnika.

Priprava škropilnih naprav za zimsko obdobje

Poleg rednega letnega čiščenja škropilnih naprav je izredno pomembna tudi pravilna priprava naprave na zimsko obdobje. Uporabniki, ki shranjujete škropilne naprave v prostorih, kjer ni možnosti za zmrzal, je dovolj, da se naprava ustrezno očisti, pregleda in popravi poškodovane elemente na škropilni napravi. Veliko pridelovalcev nima te možnosti. V ta namen se mora škropilna naprava ustrezno pripraviti, da ne pride do poškodb zaradi nizkih temperatur na elementih škropilne naprave.

Postopek za shranjevanje škropilnih naprav na prostem je sledeč:

• Škropilno napravo pred shranjevanjem na zimsko obdobje ustrezno očistimo in sicer tako zunanjost kot tudi notranjost.
• Po končanem čiščenju popolnoma izpraznimo rezervoar in vanj vlijemo mešanico sredstva proti zmrzovanju in vode (vsaj 10 l oz. toliko sredstva proti zmrzovanju, da tekočina doseže vse ventile in šobe) in vklopimo črpalko.
• Na regulatorju odpremo vse ventile, da sredstvo proti zmrzovanju doseže vse cevi in šobe.
• Na koncu iz rezervoarja izpraznimo preostanek sredstva proti zmrzovanju, črpalko pustimo še nekaj časa vklopljeno, da prečrpa preostanek iz sistema v rezervoar.
• Na koncu s škropilne naprave odstranimo manometer in ga shranimo v topel ter suh prostor. Manometer naj bo shranjen v pokončnem položaju, da ne pride do iztekanja glicerinskega polnila in posledično do zmanjšanja njegove merilne natančnosti.
• Če škropilne naprave ne moremo shraniti pod streho je priporočljivo, da jo ustrezno zaščitimo pred vremenskimi vplivi skozi zimsko obdobje.

Pripravil: Franček Poličnik

Novi pristopi k desikaciji krompirjeve cime in prilagajanju pridelave krompirja podnebnim spremembam

Na poskusnem polju Kmetije Burger v Lahovčah–Spodnjem Brniku je potekal strokovni dogodek, namenjen predstavitvi novih pristopov k desikaciji oziroma uničevanju krompirjeve cime ter prilagajanju pridelave krompirja vse izrazitejšim posledicam podnebnih sprememb.

Dogodek je povezal pridelovalce krompirja, raziskovalce in strokovnjake, ki so predstavili praktične izkušnje ter rezultate dela v okviru operacij #PRIRAST in #CLIMAGROW ter ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj trajnostnega načina desikacije krompirjeve cime.

Udeleženci so se seznanili z izkušnjami Kmetije Burger pri preizkušanju novih načinov uničevanja krompirjeve cime ter s kemičnimi in nekemičnimi postopki desikacije jedilnega krompirja. Ustrezno izvedena desikacija je pomemben tehnološki ukrep, saj vpliva na dozorevanje gomoljev, kakovost kožice, lažje spravilo in zmanjševanje tveganja za poškodbe ter okužbe gomoljev.

Pomemben del dogodka je bil namenjen prilagajanju pridelave krompirja podnebnim spremembam. Predstavljeni so bili vplivi sušnega in vročinskega stresa na rast in pridelek krompirja, možnosti učinkovitejše rabe vode ter pomen pravočasnega in strokovno vodenega namakanja. Razprava je zajela tudi ukrepe, s katerimi lahko pridelovalci zmanjšujejo tveganja zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov.

Predstavljene so bile tudi tehnološke novosti s sejma PotatoEurope 2026, povezane s sodobnimi pristopi k pridelavi, negi in spravilu krompirja.

Dogodek se je zaključil s praktičnim prikazom nekemičnega uničevanja krompirjeve cime s strojem HOAF KB 1.5 Twin burner. Delovanje stroja in možnosti njegove uporabe v praksi sta predstavila dr. Peter Dolničar in mag. Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Takšni dogodki omogočajo neposreden prenos raziskovalnih rezultatov in novih tehnologij v prakso ter krepijo sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami, svetovalnimi službami in pridelovalci. S skupnim iskanjem učinkovitih in okoljsko sprejemljivejših rešitev prispevamo k trajnostnejši, odpornejši in konkurenčnejši pridelavi krompirja v Sloveniji.

Datum: 28. september 2026 ob 10h

Lokacija: KG Zupanc

Vabimo vas na ogled poskusa z visokim fižolom v žičnici hmeljišča. Ogledali si bomo rastline, ki niso bile tretirane s foliarnimi pripravki in polovico njive, na kateri smo vključili uporabo tovrstnih pripravkov. Pojasnili bomo, kateri pripravki so smiselni za vključitev, zakaj in kdaj.

Ogledali si bomo tudi posevek koruze, ki ga je v začetni rasti močno poškodovala toča, da so ga nameravali zmulčiti in koruzo posejati znova – kako se je opomogel po tretiranju s foliarnimi pripravki – s katerimi, kdaj in zakaj.

Dogodek organizira IHPS, sodelovali pa bodo kolegi s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora in Gordana Veber iz podjetja Jurana, drugi partnerji projekta, ki bodo podali svoje izkušnje s pridelavo drugih stročnic v letošnjem izjemno težkem letu.

V primeru dežja ali blata zaradi padavin pa se dobimo ob isti uri na lokaciji Cesta na Lavo 11b, Žalec in bomo šli do njive peš. Imejte primerno obutev in dežnike.

Dogodek je organiziran v okviru EIP projekta Trajnostna pridelava in predelava manj razširjenih beljakovinskih rastlin kot rastlinske alternativne živalskim beljakovinam (Predstavitev pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa).

Več informacij o projektu najdete na spletni strani EIP: BIO – BEL – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

4. september 2026

Sorta Celeia

Sorta Celeia je na spremljanih lokacijah v Savinjski dolini v tehnološki zrelosti. Storžki so zeleni do zlato zeleni, šumijo in imajo razvito značilno hmeljsko aromo. Vretenca se večinoma ne razcepijo več oziroma se storžki dobro ločujejo od vretenc. Vsebnost vlage v storžkih znaša 78,1–78,8 %, masa 100 suhih storžkov pa glede na lokacijo 8,6–13,4 g. Vsebnost alfa-kislin je 1,9–2,3 % v storžkih z 11 % vlage.

Na območju Radelj sorta Celeia v teh dneh prehaja v tehnološko zrelost. Storžki so zlato zeleni, šumijo, razvili so značilno aromo in se v glavnem že dobro ločujejo od vretenc. Vsebnost alfa-kislin znaša 2,6 % v storžkih z 11 % vlage, masa 100 suhih storžkov pa 7,9 g. Pri zadnjem vzorčenju je bila izmerjena vsebnost vlage 81,3 %, vendar ocenjujemo, da je bila meritev verjetno nekoliko povišana zaradi rose oziroma površinske omočenosti storžkov. Pri presoji tehnološke zrelosti zato upoštevamo tudi ostale spremljane parametre in stanje storžkov.

Indeks staranja hmelja (HSI) pri sorti HSI

Pri zadnjih vzorčenjih sorte Celeia smo dodatno določili tudi indeks staranja hmelja (HSI – ključni kazalnik kakovosti in svežine hmelja, ki odraža razmerje med oksidacijskimi produkti alfa- in beta-kislin ter celotno vsebnostjo alfa- in beta-kislin). Vrednosti HSI pod 0,30 nakazujejo svež, pravilno pridelan in ustrezno predelan hmelj, vrednosti med 0,4 in 0,5 so še sprejemljive v pivovarski praksi, višje vrednosti pa že negativno vplivajo na kakovost piva.

Izmerjene vrednosti so večinoma v območju, ki ga pri sorti Celeia pričakujemo v času tehnološke zrelosti. Le na eni od spremljanih lokacij je bila ugotovljena nekoliko povišana vrednost – 0,32, medtem ko je bila na ostalih lokacijah vrednost 0,28. Dosedanje spremljanje sorte Celeia je pokazalo, da so vrednosti HSI v času tehnološke zrelosti praviloma do 0,30. Glede na to, da je sorta Celeia že dosegla tehnološko zrelost, priporočamo, da se z obiranjem ne odlaša. Hkrati opozarjamo, da na HSI pomembno vplivajo zlasti postopki po obiranju. Za ohranjanje kakovosti so posebej pomembni:

• čim krajši čas od obiranja do sušenja,
• ustrezno in enakomerno sušenje ter
• skladiščenje pri nizki temperaturi.

S tem poročilom smo vzorčenja za napoved tehnološke zrelosti v okviru strokovne naloge Tehnologije pridelave in predelave hmelja za letošnje leto zaključili.

1. september 2026

Bobek

Sorta Bobek je v tehnološki zrelosti. Storžki so zlato zeleni, ob stisku šumijo in imajo hmeljsko aromo, vretenca se ne razcepijo več. Vsebnost vlage v storžkih znaša 76,9 %, masa 100 suhih storžkov 8,5 g, vsebnost alfa-kislin pa 2,4 % v storžkih z 11 % vlage.

Celeia

Sorta Celeia v bolje razvitih nasadih v Savinjski dolini v teh dneh vstopa v začetek tehnološke zrelosti. Storžki že šumijo in razvijajo značilno hmeljsko aromo. So zeleni do zlato zeleni, pri delu storžkov pa se vretenca še razcepijo. V nasadih pa je še vedno mogoče opaziti tudi posamezne drobnejše in bolj medle storžke. Na spremljanih lokacijah v Savinjski dolini znaša vsebnost vlage v storžkih 79,8–80,0 %, masa 100 suhih storžkov 7,5–9,8 g, vsebnost alfa-kislin pa 1,5–2,6 % v storžkih z 11 % vlage.

Pri sorti Celeia je treba še posebej poudariti, da je stanje med posameznimi nasadi letos zelo različno, za začetek obiranja te sorte na posameznih lokacijah se odločajte individualno.  V nekaterih nasadih je razvoj storžkov poznejši in so storžki še vedno manj razviti, medtem ko so bili v številnih vitalnejših nasadih storžki dobro razviti že sredi avgusta. Za spremljanje tehnološke zrelosti smo vzorčili predvsem nasade, v katerih so bili storžki že sredi avgusta dobro razviti, saj smo na podlagi terenskih opažanj ocenili, da je takšnih nasadov več. Rezultatov zato ni mogoče neposredno prenesti za vsak posamezen nasad, vendarle pa vzorčenje naznanja, da ta sorta ponekod že prehaja v tehnološko zrelost.

Na območju Radelj je razvoj, kot običano, nekoliko poznejši. Vsebnost vlage v storžkih znaša 80,2 %, masa 100 suhih storžkov 7,5 g, vsebnost alfa-kislin pa 2,2 % v storžkih z 11 % vlage. Storžki so še nekoliko medli in drobni, vretenca se še razcepijo, zato bo za doseganje tehnološke zrelosti na tem območju potrebnih še nekaj dni.

Rezultati naslednjih meritev parametrov tehnološke zrelosti bodo objavljeni v petek, 4. septembra 2026. 

Opomba: Podatki spremljanja tehnoloških parametrov na več lokacijah naj vam služijo orientacijsko. Za začetek obiranja na posameznih lokacijah se odločajte individualno. Pred odločitvijo predlagamo, da prinesite vzorec storžkov iz določenega hmeljišča v analizo na IHPS vsaj na vsebnost vlage, priporočljivo tudi na vsebnost alfa-kislin. Treba pa je paziti tudi na izteke karenc!

Navodilo za vzorčenje storžkov v hmeljiščih za analizo na vsebnost vlage in alfa-kislin:

• Na vzorcih naj bo navedeno: ime lastnika vzorca, e – naslov, sorta, datum vzorčenja in lokacija vzorčenja.
• Za vzorec na analizo vsebnosti vlage se storžki nabirajo v oštevilčene sušilne posode iz aluminija, s pokrovom (okrog 5–10 g svežih storžkov), ki si jih izposodite na inštitutu. V primeru dežja ali rose se vzorec ne vzame. Če vzorce takoj po nabiranju ne prinesete v analizo, jih je potrebno hraniti v zaprti škatlici v hladilniku največ do naslednjega dne.
• Vzorec za analizo na vsebnost alfa-kislin: zadostuje 1,5–2 litra nabranih storžkov (povprečen vzorec storžkov vsaj tridesetih rastlin v nasadu iz zgornje in srednje tretjine rastlin), pri sortah z večjo nasipno gostoto (večji storžki) pa mora biti ta količina nekoliko večja. V primeru dežja ali rose se vzorci lahko nabirajo.
• Vzorce sprejemamo na Oddelku za agrokemijo, upravna stavba IHPS, prvo nadstropje vsak dan do 13. ure.

Tako kot pri ljudeh se tudi pri rastlinah pojavljajo vedno nove bolezni. Čeprav so v sredini osemdesetih let v Savinjski dolini zasadili prve brezvirusne nasade hmelja, bitka z rastlinskimi virusi in drugimi boleznimi še zdaleč ni bila dobljena. Pred petnajstimi leti se je na hmelju pojavila še neznana okužba – viroid razpokanosti skorje agrumov – s katero so se naši hmeljarji soočili kot prvi na svetu in se je celo razširila v pravo epidemijo. V Podobah znanja so gostili dr. Tanjo Guček z IHPS in izvedeste lahko:

• kako se nove bolezni pri rastlinah pravzaprav razvijejo,
• kako so na IHPS sodelovali pri odkritju viroida,
• kako dr. Tanja Guček razvija teste, s katerimi bi lahko to bolezen določili hmeljarji kar sami.

Vabljeni k poskušanju prispevka na RTV SLovenija (https://ars.rtvslo.si/podkast/podobe-znanja/526/175245056).