Pilotni projekt: ZELPOD

Splošni cilj projekta je, da na štirih izbranih kmetijah z organiziranim in s strokovnim vodenjem:

1. Preučimo mnogonameskost zelišč –  kot soposevke, za gnojila, škropiva, izboljšanje kondicije rastlin)  s pripravo pogojev  za čim bolj sonaravno pridelovanje v času podnebnih sprememb za kar so zelišča zelo primerna, ker jih lahko uporabljamo za različne namene.
2. Povečana oskrba z domačimi čaji. Na slovenskem trgu samooskrba s čaji  praktično nična (večina surovine se uvaža). Zato bomo v projektu našli del rešitve za povečanje oskrbe s čaji na trgu. S tem je povezana tudi izboljšana ekonomika na kmetiji, saj lahko kmetje izdelajo nove produkte in jih tržijo.
3. Novost – ekosistemske rešitve iz teorije v prakso. Dodana vrednost je v ekosistemskem pristopu za zagotovitev samoregeneracijskih možnosti zemlje, da vodo zadrži, da se hranila vključujejo v tla ter da so rastline priskrbljene z anorganskimi in organskimi hranili po naravni poti, kar je v sušnih pogojih panonske Slovenije zelo pomembne, Z ERM (Environmental Resources Management) ali okoljskim upravljanjem naravnih virov bomo analizirali izhodiščna stanja posameznih kmetij ter temu prilagodili ekosistemske metode pridelave zelišč, saj na možnosti pridelave vplivajo morfološke lastnosti območja, oblikovanost terena, s čimer je povezano odtekaje vode ter zadrževanje in moč sončnega obsevanja. Vse te pogoje lahko prilagodimo z zastirkami, sončnimi pastmi, vegetacijskimi pasovi in humusnimi pokrovi. Sonaravni način kmetovanja namreč zahteva tesno povezavo z naravo in upoštevanje njenih zakonitosti, kar pa pomeni dobro poznavanje procesov v okolju, da jim lahko sledimo in jih posnemamo.
4. Ugotovili bomo katera zelišča so najbolj primerna za pridelovanje na območjih z manj padavinami in v času podnebnih sprememb.
5. Učinkovito posredovanje znanj preko predstavitev na predavanjih in delavnicah ter promocijsko delovanje na sejmih, razstavah, ogledih dobrih praks, kjer se bodo prenašala znanja in se bodo posredovale dobre izkušenj iz projekta.
6. Ekosistemski pristop pridelave bodo kmetije izkustveno spoznale na Učnem poligonu za samooskrbo Dole, ki ga vodi IPVO, kjer poteka pridelava izključno po sonaravnih načelih: biodinamika, agroekologija, permakultura in ekoremediacija, ta znanja bodo dobili v praktični obliki na terenu.
7. Dobre prakse bo možno implementirati na ostale kmetije, kajti del projekta je izdelava načrta pridelave, ki bo nastala na podlagi dosedanjih izkušenj, ki jih že imamo s sonaravno pridelavo poljščin ter vključujejo specifike lokacije, kjer bodo rastline rastle.
8. Na kmetijah bodo razvili nove proizvode.
9. Ekonomski izračuni, ki bodo osnova za konkurenčnost kmetije bodo zajemali pridelavo, predelavo, storitvene dejavnosti (izobraževanje) ter prodajo (na domu, preko interneta in drugo).
10. Implementacija znanja bo potekala tudi preko vključenih mentorskih kmetij, ki bodo lahko ponujal znanja drugim kmetovalcem.

V projektu so najbolj izpostavljene novosti ekosistemskih rešitev, ki presega do sedaj povečini izvedenih projektov klasične pridelave in jo nadgrajuje z ekosistemskimi rešitvami, ki omogočajo boljšo prilagoditev na podnebne spremembe, ki  je na eni strani ohranjanje okolja ob istočasni pridelavi zelišč in preventivna zaščita pred neugodnimi naravnimi razmerami. Zaradi hitrega izumiranja biodiverzitete je nujno kmetovanje na sonaraven način, ki je prilagojen podnebnim spremembam z novimi, že omenjenimi tehnikami. S tem naj bi bil pozitiven ekonomski učinek na kmetijah, saj Slovenija ne pridela dovolj zelišč in so pomemben steber krepitve samooskrbe, tudi iz zdravstvenega in socialnega vidika.

VODILNI PARTNER     

INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada RS. Glavna dejavnost je raziskovanje in eksperimentalni razvoj  na področju naravoslovja in tehnologije, poleg tega pa opravljamo še strokovno delo kot dejavnost javnih služb s področja kmetijstva, strokovne naloge po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pridobivanje sredstev na trgu v okviru registriranih dejavnosti. Raziskovalno delo je organizirano v raziskovalni skupini za rastline, tla in okolje, ki je vodena v evidenci Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Usmerjeno je na področje tehnologije pridelave kmetijskih rastlin, vključno z varstvom rastlin (hmeljarstvo, poljščine, zdravilne in aromatične rastline, zelenjadnice, sadno drevje, vinska trta), žlahtnjenja, rodovitnosti tal, okolja, agrokemije, pivovarstva, agroživilstva, vplivov na okolje ter razvoj in ohranjanje podeželja, ki se medsebojno dopolnjujejo.
IHPS s strokovnim, raziskovalnim, izobraževalnim in svetovalnim delom pomembno prispeva k razvoju kmetijskih panog v širšem slovenskem prostoru. Deluje v tesnem sodelovanju s kmeti in pridelovalci, ki vključujejo širok krog zainteresiranih na vseh stopnjah raziskav, od oblikovanja projekta do analize rezultatov. Delo opravlja osem doktorjev znanosti, štirje magistri, devet univerzitetnih inženirjev in 37 drugih izkušenih sodelavcev. Imamo izkušnje z izvajanjem različnih projektov, v katerih smo se kot vodilni ali sodelujoči partnerji izkazali z dobrimi rezultati (temeljni, aplikativni, ciljno raziskovalni in mednarodni projekti; več na: https://www.ihps.si/raziskave-in-razvoj/projekti/).

Na IHPS imamo tudi Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, v katerem je posajenih okoli 250 različnih vrst zdravilnih in aromatičnih rastlin na 0,30 ha in omogoča dobro podlago za raziskovalno in svetovalno delo na področju zelišč, izvajanje različnih poskusov in testiranj. Glede na navedene dejavnosti, heterogenega profila zaposlenih in izkušnje IHPS izpolnjuje zahteve za kakovostno izpeljavo predlaganega pilotnega projekta.

V okviru projekta bo IHPS izvajal vodenje in koordinacijo projekta med partnerji, udeleženci projektnih aktivnosti, javnostmi ter naročnikom, izvedel analizo problemov in razvoj možnih rešitev problemov za vsa vključena KG v sodelovanju s svetovalno službo, izvedel prenos znanja iz različnih poskusov in projektov v prakso na izbrane pilotne kmetije na področju zelišč izvedel usposabljanje članov partnerstva o pridelovanju zelišč, v sodelovanju z vsemi partnerji razvijal sliko končne podobe vseh vključenih KG, v sodelovanju s partnerji naredil analizo izvedljivosti prenosa ter razširjal rezultate projekta.

Kot zunanje storitve bomo vključili  Ekoci  – eko civilna iniciativa Slovenije, ki že več kot 10 let  povezuje ljudi, ki iščejo rešitve in aktivno  deluje  na področju povečanja samooskrbe ljudi,  skrbi za ohranja avtohtonih domačih in tradicionalnih sort semen in sadnih sort, ter sodeluje  z raziskovalnimi institucijami, strokovnjaki in politiki  s ciljem aktivirati prebivalce, da najdejo ustrezne rešitve in sami pristopijo k konkretizaciji idej. V projektu bodo aktivno sodelovali pri desiminaciji rezultatov.

ČLAN PARTNERSTVA   

INŠTITUT ZA PROMOCIJO VARSTVA OKOLJA

Inštitut za promocijo varstva okolja (IPVO) deluje kot zasebni zavod in ima največ referenc s področja raziskovanja  naravnih virov, njihovi trajnostni rabi, oživljanju degradiranih površin, na področju razvoja ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam (ekosistemsko kmetijstvo in agroekologija kot strokovni pristop samooskrbe in povezuje naravno pridelavo, zdravo  ) ter na področju sodelovanja z lokalnimi skupnostmi (http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20180519075814-A3534947.html).

Vloga IPVO v projektu je geografska analiza lege posameznih kmetij s kvantifikacijo geografskih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na rast zelišč ter so odsev podnebja (vlaga v tleh, naklon, temperatura zemlje, površinska erozija, humifikacija zgornjega horizonta). Glavni poudarek bo na prsti kot pomembnem naravnem viru. Pripravili bomo koncept nadgradnje kmetij s sonaravnim kmetovanjem na osnovi ekosistemskega pristopa ki omogoča bolj trajnostno kmetovanje, zato ga imenujemo tudi ekosisemsko kmetovanje in se od ekološkega loči po tem, da izhaja iz naravnih danosti območja, zaradi tega prilagodimo izbor rastlin, ki najlažje rastejo prav na točno določenih pogojih. Vključili bomo prenos teoretičnih znanj  o ukrepih za revitalizacijo prsti v prakso na tri izbrana območja. Namreč pogosto je težava za slabšo ekonomiko pridelave prav v prsti, ki ima neugodno fizikalno strukturo in je potrebno uporabiti naravne pristope za izboljšano zadrževanje vlage v tleh, za preprečevanje izhlapevanja iz vrhnje plasti ter za povečano življenje v tleh (oživitev). IPVO bo v okviru projekta pripravil strokovna navodila, kako na omejenih pogojih pridelave pridelati več zelišč in kako trajnostno pripraviti zemljišče za sadike, da bodo uspevale tudi v neugodnem delu leta (poletna vročina, mraz). Strokovna navodila bodo v obliki priročnika, ki ga bodo lahko uporabljale kmetije in drugi udeleženci v projektu.

Druga aktivnost bo vezana na to, kako povečati obdelovalne površine za zelišča tudi izven kmetijskih območij, torej kako ustvariti nov prostor za pridelavo z različnimi oblikami gred na nekmetijskih površinah in kako čimbolj varčno izkoristiti prostor za gojenje zelišč…  Oblike gred in ureditev za gojenje bodo pripravljene kot brošura z vsemi informacijami za pripravo zemlje in  izvedbo.

Tretja aktivnost pa bo vezana na pristope ekosistemskega kmetovanja, kar je pomembno nasploh za pridelavo hrane. Ekosistemsko kmetijstvo kot nadgradnjo ekološkega pridelovanja bomo prikazali  z delavnico, in ponazorili kako se bogati zemlja z naravnimi komposti, kako se zavarujejo rastline pred negativnimi vplivi z biodinamični pripravki in kako blažimo učinke suš in drugih naravnih neurij z zelenimi pasovi in sončnimi pastmi. Nujno je, da se kmetije pripravijo na nestabilne vremenske razmere s tehnikami in pristopi za zagotovitev varnega in stalnega pridelka, kar jim bo omogočalo tudi razvoj novih dejavnosti.

ČLAN PARTNERSTVA    

KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE –

KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije–Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota (KGZ –MS) deluje na območju Pomurja. Pokrajina se razprostira v severovzhodnem delu Slovenije ter meji na Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Ravninski del ob Muri je tipična obrobna panonska ravnica. Reka Mura deli pokrajino na Prekmurje in Prlekijo. Ob rečnih bregovih se razprostirajo rodovitna kmetijska zemljišča, ki jih na severu obdaja gričevnat svet. Značilnost pokrajine je visok delež kmečkega prebivalstva. Gre za najbolj izrazito kmetijsko pokrajino v Sloveniji. Pomurje sicer pokriva samo 6,6 % slovenskega ozemlja, kljub temu pa je na tem območju 22 % njiv in vrtov, 13 % sadovnjakov, 12 % vinogradov ter 8 % travnikov in pašnikov. KGZS – Zavod MS je eden od osmih zavodov, ki sestavljajo Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Zavod MS je regijski zavod, ustanovljen za izvajanje javnih služb kmetijskega svetovanja, strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin, strokovnih nalog v živinoreji, nalog genske banke, strokovnih nalog gozdarstva in ribištva ter drugih nalog, ki so v skladu s pridobljenimi koncesijami na območju upravnih enot Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Zaposleni delajo na oddelkih za kmetijsko svetovanje in živinorejo, v izpostavah (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota) in v drugih strokovnih dejavnostih (osemenjevalno središče za plemenske bike, osemenjevalno središče za merjasce ter oddelek za kemijske analize in raziskave). Zavod je vpisan v evidenco raziskovalnih zavodov in organizacij pod številko 1394. Zavod je bil vseskozi zelo aktiven na  področju agrarne ekonomike. Strokovnjaki zavoda so opravili pomembno pionirsko vlogo pri uvajanju FADN knjigovodstva na slovenske kmetije, prav tako so strokovnjaki koordinirali pripravo in izdajo Kataloga kalkulacij, ki je s posodobitvami še vedno najpomembnejše orodje za načrtovanje na kmetijah. V zadnjem obdobju se na strokovnem področju aktivno ukvarjajo s pripravo modela za načrtovanje kmetij in ciljnem načrtovanju na podlagi podatkov kmetij, ki se nahajajo v različnih podatkovnih zbirkah. Prav to delo, sodelovanje v projektu CRP in jasno izražene potrebe na kmetijah po takšnem orodju in načinu načrtovanja so zavod vodile v sestavo širokega partnerstva in pripravo projekta EIP Farm manager v katerem aktivno sodelujemo z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Zavod MS bo v okviru projekta sodeloval pri pripravi načrtovanih aktivnostih za vsako leto za vsako KMG, nudil svetovanje in pomoč KMG pri načrtovanih aktivnostih, izvedel 1 predavanje in 1 delavnico s predstavitvijo pridobljenega projektnega znanja pri enem od KMG, ki je partner v projektu, izdelava ekonomike pridelave zelišč pred in po izvedenih ukrepih na 1 KMG, sodelovanje pri promociji projekta in pri razširjanju rezultatov.

ČLAN PARTNERSTVA   

Biotehniške šole Rakičan (BŠR) je osrednja vzgojno-izobraževalna ustanova z 80-letno tradicijo izobraževanja in usposabljanja na področju kmetijstva za celotno Pomursko regijo. Poslanstvo je vzgajanje novih rodov kmetovalcev, pri čemer dijaki ob učinkovitem in kakovostnem pouku uspešno in temeljito pridobijo tiste spretnosti, znanja in navade, ki so potrebne za opravljanje poklica in uspešnega življenja. Izobražujemo v naslednjih izobraževalnih programih: Srednje strokovno izobraževanje – Kmetijsko-podjetniški tehnik, Srednje poklicno izobraževanje – Gospodar na podeželju, Nižje poklicno izobraževanje – Pomočnik v biotehniki in oskrbi, Dejavnost dijaških domov. Dodatne dejavnosti, ki so povezane z izobraževanjem: organizacija in izvedba izobraževalnih tečajev, tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, testiranje škropilnih naprav, neformalno izobraževanje in usposabljanje programov APZ in soorganizacija strokovnih posvetov in prikazov v kmetijstvu. Poslanstvo šole temelji na: izobraževanju mladine in odraslih, raziskavah in razvoju podeželja, razvoju človeških virov in iskanju podjetniških priložnosti, kmetijski pridelavi, varovanju okolja in narave, ohranjanju domačih običajev in obrti, soorganizaciji in prikazih novosti v kmetijstvu. V prihodnosti želimo ohranjati in razvijati tiste dejavnosti oziroma značilnosti naše šole, ki so se doslej izkazale kot uspešne, in po katerih smo postali razpoznavni. Želimo si ostati prijazna in strokovna šola, ki ji je znanje glavna vrednota. Pripadnost ustanovi in sodelovanje z gospodarstvom in okoljem sta pomembni sestavini naše uspešnosti pri usposabljanju dijakov. Biotehniška šola Rakičan razpolaga tudi s šolskim posestvom, ki je namenjeno izvajanju praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja z delom (PUD-a). Šolsko posestvo je velikosti 18,52 ha in je v neposredni bližini šole. Dijaki učinkovito osvajajo vsebine strokovnih predmetov tudi pri praktičnem pouku. Pri praktičnem usposabljanju z delom na šoli in pri delodajalcih dijaki uporabijo znanje, spretnosti in sposobnosti, ki so jih pridobili pri teoretičnem pouku in vajah, ter vse to tudi dopolnjujejo. Poleg tega še dodatno utrjujejo delovne navade, ki jih razvijajo pri izobraževanju v šoli.

V okviru pilotnega projekta bomo uvedli ekosistemske površine po navodilih partnerjev, kjer bodo dijaki praktično vzpostavljali ekosistemske urediteve na teh površinah in Na njih bomo posadili zelišča. Tako bomo pridobili nov učni poligon na katerem bodo dijaki in širša javnost lahko pridobili znanja o ukrepih pri pripravi tal, ki so potrebni v času podnebnih sprememb.

ČLAN PARTNERSTVA: KMETIJA BUZETI TATJANA

Vidov brejg je kmetija v osrčju krajinskega parka Goričko in spada v Pomursko statistično regijo. Vzpostavila se je v letu 2017. V letu 2018 je vstopila v ekološko kontrolo in pridobila ekološki certifikat za pridelana zelišča, v letu 2019 pa še za ostale kmetijske pridelke. Na OMD in Natura 2000 območju je 1 ha njiv, 3 ha travnikov s katerimi smo vključeni v KOPOP ukrepe, kmetijo pa obdaja še slabe 4 ha zaraščenih površin in gozda, ki ga čistimo s pomočjo drobnice (9 koz in 6 ovc). V letu 2018 je nosilka registrirala tudi dopolnilno dejavnost za predelavo zelišč na tradicionalni način, mlevske izdelke in oglede ter usposabljanja na kmetiji. Postavljeni so temelji za zeliščni vrt, ki bo hkrati učni center in sodelavci na kmetiji že eksperimentira s prvim nasadom in pridelki. Kmetija se vključuje v turistične dogodke v ožjem in širšem okolju. Nosilka dejavnosti ima široko paleto znanja, pomembno pa je da se povezuje z drugimi ponudniki, izobraževalnimi institucijami, razvojnimi in zaposlitvenimi centri ter socialnimi podjetji s ciljem vzpostaviti poslovni model, ki bo vzdržen in bo gradil na obstoječih potencialih okolja. Dolgoročni cilj kmetije je razviti nove produkte z višjo dodano vrednostjo in v okolju dvigniti pristop vpeljave inovativnih ekosistemskiih rešitev in podjetniški potencial z dvigom znanja in kompetenc lokalnih ponudnikov ob uvajanju principov krožnega gospodarstva in trajnostnega kmetovanja, kot tudi sonaravnega pridelovanja z nizkimi vhodnimi stroški, nizko porabo energije zlasti vode, kot tudi ohranjanje in povečanje biodiverzitete. Nosilka ima enkratno priložnost preko svoje poslovne mreže in delovanja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije povezovati globalne in mednarodne trende ter znanja z lokalnimi priložnostmi in potenciali.

V okviru projekta se bo na kmetijo preneslo znanje s področja agrotehničnih ukrepov za sonaravno kmetovanje in ekosistemskih rešitev, ki so del naloge projekta v prilagajanju na podnebne spremembe: izboljšanje tal in povečanje tal za kapaciteto vode zaradi prihajajočih sušnih obdobij, vzgoje različnih vrst zelišč in potencialno razvoja novih produktov. Na novi površini bomo zasadili nove vrste zelišč. Od ostalih KMG, ki so vključeni v projekt  bomo odkupili njihove viške pridelka. Kmetija bo v okviru drugih projektov vzpostavila lokalni destilacijski center za eterična olja in hidrolate.

ČLAN PARTNERSTVA: KMETIJA KOVAČ VIDA

Kmetija Kovač se nahaja v Bakovcih in spada v Pomursko statistično regijo. Ukvarja se s pridelavo in predelavo zelišč. V lasti ima 1ha in 20 a njiv ob kulisi starega Lukačevega mlina in v neposredni bližini čebelarstva. Posajenih ima 14.000 sadik sivke, poleg tega pa še žajbelj in sladki pelina. Na kmetiji delujemo predvsem v smeri združevanja manjših gojiteljev zelišč v Pomurju, aktivni pa smo tudi v projektih predstavitev turističnih ponudnikov v Pomurju (Regio Vitalis, Mura Raba Tour, katalog turističnih ponudnikov Prekmurja, idr.). V prihodnje želimo razširili svoje delovanje v smislu organizacije zeliščarskih delavnic, predavanj strokovnjakov s področja zeliščarstva in s področja zakonodaje ter praktičnih predstavitev in svetovanja glede pridelovanja in predelave zelišč.

V okviru projekta bomo na kmetiji uvedli pridelavo novih vrst zelišč z zmanjšano porabo vhodnih surovin predvsem vode, z različnimi novimi ukrepi bi povečali tla za kapaciteto vode s sonaravnimi pristopi. Na kmetijo se bo preneslo znanje s področja agrotehničnih ukrepov za sonaravno kmetovanje v prilagajanju na podnebne sprememb z iskanjem  inovativnih ekosistemskih rešitev  ter racionalne uporabe naravnih virov, vode… Na novi površini bomo izvedli sonaravne ukrepe za izboljšanje tal v času podnebnih sprememb: izboljšanje tal in povečanje tal za kapaciteto vode zaradi prihajajočih sušnih obdobij. Na tej površini bomo zasadili nove vrste zelišč. Tako bomo imeli nov potencial za razvoj novih produktov iz zelišč.

ČLAN PARTNERSTVA: KMETIJA REŠ MATEJA

Kmetija Vrt okusov leži je bila ustanovljena pomladi 2018 in leži v Gorenjski statistični regiji. Trenutno je kmetija v preusmeritvi v eko kmetijo (v 3 letnem pridobivanju certifikata za ekološko kmetovanje) za jagodičevje, zelišča, sadno drevje, lupinarje, zelenjave in reje perutnine. Kmetija OMD področje. Velikost kmetije je cca. 4 ha. Poleg obhišnega vrta v velikosti 0,2 ha je na kmetiji tudi sadovnjak z njivo v velikosti 0,7 ha in gozd s travnikom okoli 3 ha (planina na Mežakli, ki je del Triglavskega narodnega parka). Srce kmetije leži na obrobju vasi Zgornje Gorje, na sončnem pobočju, terasah pod Obočnico, ledeniško moreno, kjer sta se v preteklosti združili ledeniški moreni Radovniškega in Bohinjskega ledenika. Ob pogledu na  JV pogled pritegne skalnata votlina, imenovana Poglejska cerkev, kjer so našli ostanke bivanja človeka v Triglavskem pogorju  v mlajši kameni dobi pred 10.000 leti. Kmetija je dostopna z glavne ceste Bled – Pokljuka. Od leta 2018 smo posadili veliko sadnega drevja, jagodičja, uredili zelenjavni vrt, obcestno brežino utrdili  s suhozidom, postavili manjši rastlinjak za domačo uporabo, v prevozni kokošnjak naselili  5 kokoši in petelina in imamo tudi 3 panje čebel. Vseskozi smo zapriseženi varstvu narave in delujemo v celoti sonaravno, ekološko, po načelu čim manjšega časovnega vložka. Zaradi podatkov o hranilni vrednosti jagodičja smo posadili 40 grmov ribeza in spoznali, da dobro uspeva brez posebnih zahtev. Z dogodki, ki so se vrstili, se je v osnovi predvidena dejavnost razširila in dobila nov pomen. Želja po kompleksnem sonaravnem »organizmu«, ki bi služil kot vir hrane za lastne potrebe, prodajo in predelavo, izobraževalni poligon za lokalno skupnost in širše in s pisanjem izobraževalnih kulinaričnih člankov in knjig, vrtnarjenjem za domače potrebe, izobraževalnimi kulinaričnimi delavnicami za otroke, mladino in starostnike, izobraževanjem iz zeliščarstva, čebelarjenja, ekološkega kmetovanja, obiski dobrih praks doma in sosednjih deželah, se je porodila, primer dobre prakse in turistična točka v bližini Vintgarja in Bleda. Skoraj vsa zelišča, kar smo jih nasušili, smo zmešali v Blejski čaj. Tako smo se odločili, da zeliščem namenimo večji obseg, kot sprva predvideno. Poleti 2018 smo se lotili tudi predelave pridelanega sadja v marmelade, prelive, posušeno sadje in sušeno sadno kašo, sadni list. Pri predelavi sadja smo inovativni. Z zelišči pripravljamo sirupe, zeliščne soli in zeliščne sladkorje. Iz nekaj zelišč pripravimo tudi tinkturo in zeliščni kis. Zelišča tudi destiliramo v hidrolate.

V okviru pilotnega projekta bomo del površine namenili za postavitev naravnega zbiralnika vode  kot prilagoditev na podnebne spremembe, ko v kratkem času pade veliko padavin. Pri tem bomo pripravili tla tako, da bo povečanje kapacitete za vodo zaradi prihajajočih sušnih obdobij.  Posadili bomo nove vrste medovitih zelišč, ki bodo omogočile pašo čebelam čez celo leto in iz katerih bomo pripravili nove izdelke.

ČLAN PARTNERSTVA: ČEBELARSTVO KAMENŠEK UROŠ

Čebelarstvo Kamenšek se nahaja v vasi Bodonci, ki leži na Goričkem in spada v Pomursko statistično regijo. Velika je slabe 3 ha površin, od tega slab 1 ha njiv, 1 ha gozda, ostalo predstavljajo travniki. Vse kmetijske površine spadajo v OMD območje, ki se nahaja na območju Krajinskega parka Goričko in je vključeno v Naturo 2000. Zaradi majhnosti kmetije, se je kmetija pred dobrimi 15. leti preusmerila v čebelarstvo. Pridelujemo različne vrste medu, značilne za območje Goričkega: cvetlični med, akacijev med, kostanjev med, lipov med in ajdov med. Leta 2019 je vodenje čebelarstva prevzel Mladi prevzemnik. Mladi prevzemnik – čebelar je po izobrazbi magister turizma s pridobljeno Nacionalno poklicno kvalifikacijo Čebelar. Čebelarstvo Kamenšek trenutno čebelari z 68 čebeljimi družinami. Čebelarstvo Kamenšek bi radi razširili obseg čebeljih družin in uvedli nove produkte v njihovo ponudbo.

V okviru projekta bomo na kmetijo prenesli znanje o medovitih rastlina zlasti zeliščih in njihovi uporabi v povezavi z medom in čebeljimi pridelki ter njihov pomen za ohranitev in preživetje avtohtone pasme čebele–kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica). Na novi površini bomo izvedli sonaravne ukrepe za izboljšanje tal v času podnebnih sprememb: izboljšanje tal in povečanje tal za kapaciteto vode zaradi prihajajočih sušnih obdobij. Posadili bomo nove vrste medovitih zelišč, ki bodo omogočile pašo čebelam čez celo leto.

Pilotni projekt ZELPOD se je začel 30. 11. 2020 in bo trajal dve leti do 30. 11. 2022.

• 22. avgusta 2022 je v Studiu ob 17.00 na prvem programu Radia Slovenije sodelovala ddr. Ana Vovk, ki je predstavila pomen pilotnega projekta Zelpod za partnerske kmetije in širše kmetijstvo predvsem z vidika ekosistemskega kmetijstva.
• 23. junija 2022 je bil objavljen v Gorenjskem glasu intervju z Matejo Reš s partnerske kmetije Vrt Okusov. Predstavila je pomen pilotnega projekta za njo in njeno kmetijo.
• Na spletni strani KGZ MS je predstavljena ekonomika pridelave in predelave zelišč na primerih 2 partnerskih kmetij, ki so jo izvedli v okviru pilotnega projekta Zelpod.
• 27.10.2022 je Jožica Kapun Maršik, KGZ Murska Sobota sodelovala v Kmetijskih nasvetih na Radiu Murski val. Spregovorila je o pomenu in novostih, ki so jih vpeljale partnerske kmetije pilotnega projekta Zelpod za pridelovalce zelišč.
• O novostih, ki so bile uvedene v sklopu pilotnega projekta Zelpod na partnerski kmetiji Vidov brejg kot ekosistemsko kmetijstvo je prispevek predvajala Pozdrav TV. Prikazali so delavnico izdelave travnih muld.