CRP – V4-2203 Vrednotenje genotipov in vzgoja družin križanj za proučevanje odpornosti hmelja Humulus lupulus L. na hudo viroidno zakrnelost hmelja
PREDSTAVITEV PROJEKTA
Hmeljarstvo je v Sloveniji zelo pomembna izvozna kmetijska panoga, slovenska hmeljišča predstavljajo 2-3 % svetovnih površin. Kar 98 % hmeljišč je posajenih s slovenskimi sortami, vzgojenimi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS). V zadnjih letih slovensko hmeljarstvo ogroža karantenska bolezen “huda viroidna zakrnelost hmelja”, ki jo povzroča Citrus bark cracking viroid (CBCVd). Med dolgoročnejše rešitve problematike CBCVd na hmelju spada predvsem ciljno žlahtnjenje odpornih in tolerantnih sort.
V procesu žlahtnjenja novih sort je zelo pomembna čim večja diverziteta virov odpornosti. IHPS razpolaga z gensko banko divjih moških in ženskih rastlin ter kolekcijo križancev hmelja iz kontinuiranega programa žlahtnjenje hmelja. Genska banka hmelja je slabo ovrednotena oz. vezano na toleranco na CBCVd, praktično ne proučena. Izvesti je potrebno umetna okuževanja izbranih genotipov ter oceniti njihovo občutljivost na CBCVd.
Projekt bo znatno pripomogel k reševanju problematike hude viroidne zakrnelosti hmelja in predstavlja neposreden prenos raziskovalnega dela v prakso in uresničuje cilj stabilne kmetijske pridelave v Sloveniji. Rezultati projekta bodo dolgoročno pripomogli h konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva na globalnem trgu.
Določeni viri odpornosti bodo podlaga za vpis novih sort hmelja, odpornih oz. tolerantnih na CBCVd, ki bodo hkrati tudi tržno zanimive.
- Vzpostaviti prostorsko izoliran selekcijski nasad hmelja, za izvajanje umetnih okuževanj in določanje tolerantnosti genskih virov na CBCVd
- V postavljenem selekcijskem nasadu izvesti umetna okuževanja in fenotipsko ocenjevanje okuženih rastlin ter potrditi prisotnost CBCVd z ustreznimi diagnostičnimi tehnikami
- V genski banki hmelja na IHPS določiti ženske in moške hmeljne rastline s toleranco na CBCVd
- Genotipe z znano toleranco na CBCVd vključiti v prva ciljna križanja
- Vzgojiti nove družine križanja, ki bodo podlaga za nadaljnje genetske in molekulske raziskave
- Iz javno dostopne baze transkriptomskih podatkov poiskati biokemični marker za potencialno zgodnje odkrivanje okužbe na CBCVd
- Izvesti prenos znanja in rezultatov do ključnih deležnikov
- Pripraviti izvirni znanstveni članek
Projektni predlog je razdeljen v 4 delovne sklope (DS), ki bodo potekali povezano in z medsebojnim sodelovanjem vseh sodelujočih. Vodja projekta bo poskrbela za kooperativno sodelovanje vključenih.
- DS 1: IZBOR STARŠEVSKIH KOMPONENT IN IZVEDBA KRIŽANJ
- DS 2: VZPOSTAVITEV SELEKCIJSKEGA NASADA IN TESTIRANJE OBČUTLJIVOSTI GENOTIPOV HMELJA NA CBCVd
- Postavitev selekcijskega nasada in fitosanitarni režim dela
- Rastlinski material in izvajanje umetnih okužb v selekcijskem nasadu
- Vzorčenja in laboratorijsko potrjevanje prisotnosti CBCVd
- Fenotipsko ocenjevanje rastlin
- DS 3: POTENCIALNO ZGODNJA DIAGNOSTIKA OKUŽBE HMELJNE RASTLINE S CBCVD S TRANSKRIPTOMSKIM BIOMARKERJEM
- DS 4: DISEMINACIJA PROJEKTA IN VPELJAVA NOVIH ZNANJ V OBSTOJEČ ŽLAHTNITELJSKI PROGRAM HMELJA
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Projekt bo trajal od 1. 10. 2022 – 30. 9. 2025.
Projekt je sofinanciran v skupni višini 150.000 EUR, od tega v višini 75.000 EUR iz sredstev Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in v višini 75.000 EUR iz sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP).