Žlahtnjenje hmelja

V primerjavi z ostalimi kmetijskimi rastlinami je za slovensko hmeljarstvo značilno, da je kar 99 % nasadov posajenih s slovenskimi sortami, ki so bile požlahtnjene na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Pri vzgoji novih sort je potrebno slediti novim trendom pri kakovostnih parametrih, tako v smeri aromatskih kot tudi grenčičnih sort hmelja, pojavu novih bolezni in podnebnim spremembam.

Rezultat dosedanjega žlahtniteljskega dela je 17 slovenskih sort hmelja, poleg avtohtonega Savinjskega goldinga, zadnji dve novi sorti – Styrian Wolf in Styrian Cardinal – sta bili vpisani spomladi leta 2016. Za njiju je značilna drugačna, manj hmeljna in bolj sadno – cvetlična aroma, ki je zelo zanimiva za tipe piv z izrazito aromo in okusom piva. V postopek vpisa v sortno listo (pdf, [1,31 mB]) je vpisanih še 6 sort v preizkušanju. Vse nove sorte so že v pridelavi, prav tako posamezne sorte v preizkušanju. Zanimanje za njih se pri hmeljarjih, trgovcih s hmeljem in pivovarjih doma in po svetu iz leta v leto povečuje.

Za potrebe promocije lastnih sort hmelja na slovenskem in zlasti na mednarodnem trgu inštitut izdaja kataloge sort, ki so v pridelavi. Tradicionalne sorte hmelja so predstavljene pod naslovom ‘Legenda žlahtne arome‘, medtem ko so novejše sorte opisane v katalogu ‘Val dišavnega hmelja s Štajerske‘.

V Odboru za tehnologijo in žlahtnjenje delujejo hmeljarji, trgovci s hmeljem in strokovni sodelavci, saj le sodelovanje z uporabniki lahko daje neposredne uporabne rezultate strokovnih nalog. V strokovni nalogi Žlahtnjenje hmelja, ki je del javne službe v hmeljarstvu, se vsako leto dodajajo novi vidiki in usmeritve, ki so odziv na stanje in nove trende tako v Sloveniji kot v svetu.

Zaradi potrebe in želje po razvoju novih metodologij, povezanih z žlahtnjenjem hmelja, se strokovna naloga dopolnjuje s ciljnimi raziskovalnimi projekti in raziskavami v okviru programskih skupin.