Tla so zgornja plast zemeljske skorje, ki vsebuje razkrojene organske snovi. So pomemben naravni vir, ki je neobnovljiv v časovni lestvici življenjske dobe človeka. Je živo, dinamično, naravno telo, ki ima številne ključne vloge v kopenskih ekosistemih. So tudi glavni vir za proizvodnjo hrane. Ohranjanje zdravja tal je bistvenega pomena za trajnostno pridelavo hrane, razgradnjo odpadkov, shranjevanje toplote, skladiščenje ogljika in izmenjavo plinov. Le omejeno območje tal se lahko dejansko uporabljajo za pridelavo hrane, z nepravilnim upravljanjem pa se lahko tudi primerne površine erodirajo, onesnažijo ali celo popolnoma uničijo.
Tla nastajajo zelo počasi; to je zelo počasen proces – od nekaj deset let do nekaj milijonov let. En centimeter rodovitnih tal namreč nastaja od 300 do 800 let. Vsekakor je ohranitev tega naravnega vira tal pred fizičnim uničenjem in onesnaževanjem ter ohranitev ravnovesja med tlemi in ostalimi deli ekosistema danes ena pomembnih nalog v slovenskem prostoru.
90 % svetovne pridelave hrane je vezano na tla = zato moramo skrbeti, da jih ne izgubljamo.
Bistvena lastnost tal je rodovitnost. To je sposobnost, da na njih rastejo in se razvijajo rastline, kar omogoča obstoj življenja v kopenskih ekosistemih. Rodovitnost tal je odvisna od zračno – vodnih lastnosti tal in od kvalitete humusa, pri pridelavi rastlin pa jo uravnavamo z gnojenjem. Človek z namakanjem, gnojenjem, izsuševanjem, kolobarjenjem lahko izboljša kakovost tal, z napačnimi in nepremišljenimi dejanji pa jih pogosto tudi siromaši in onesnažuje. Z odnašanjem pridelkov z njive odnesemo stran tudi nekaj hranil, ki jih moramo vrniti, če želimo ohraniti njihovo rodovitnost.
Eden najpomembnejših kazalcev rodovitnosti tal je organska snov v tleh, ki vpliva na številne lastnosti tal: izboljšuje zračnost in poroznost tal, vpliva na vezavo hranil ter nevarnih snovi v tleh, zmanjšuje erozijo tal in predstavlja življenjski prostor za številne organizme ter ponor atmosferskega CO2. V tla jo vnašamo z gnojenjem z organskimi gnojili in podoravanjem podorin ali žetvenih ostankov. Zelo pomemben kazalec rodovitnosti pa je tudi ustrezna vsebnost različnih hranil v njih.
Da ugotovimo, kakšna je rodovitnost tal, vzamemo vzorec tal (navodila za pravilen postopek vzorčenja tal najdete pod Informacijami za pridelovalce/Strokovna priporočila in ga odnesemo v laboratorij, kjer izmerijo vsebnost različnih hranil ter določijo pH. Na podlagi tega dobimo nasvet, koliko in s katerimi gnojili moramo gnojiti in apniti, da bodo tla ostala v ustrezni kondiciji.
Čas za kemično analizo tal je jesensko-zimsko obdobje (po koncu rastne dobe), sicer pa lahko vzorce tal vzamemo tudi konec zime, najkasneje pa do pričetka rastne dobe. Pravočasno odvzeti vzorci omogočajo, da se razporedi delo v laboratoriju, vi pa dobite rezultate analize v času, ki še omogoča nabavo in uporabo ustreznih gnojil.
Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije izvajamo kemične analize vzorcev tal. Poleg osnovne analize (pH, fosfor, kalij) določamo v vzorcih tal tudi vsebnost humusa – organske snovi, magnezija, bora, rastlinam dostopnega dušika (Nmin), mikroelementov, vam podamo gnojilni nasvet in izdelamo gnojilni načrt.
Ustrezno gnojenje je osnova za dober in kakovosten pridelek in ena od osnov za dobro kondicijo rastlin, saj med drugim omogoči, da so le-te bolj odporne na stresne razmere, škodljivce in bolezni. Da bi se optimalni prehrani rastlin čim bolj približali, gnojimo na osnovi kemične analize tal. To omogoči, da bo v tleh vseh hranil ravno toliko, kot je to najbolj ustrezno za rast in razvoj rastlin, in da bodo razmerja med njimi takšna, da bodo rastline primerno prehranjene. Če je v tleh nekega hranila premalo ali preveč, se to razmerje poruši in predvsem v stresnih razmerah (visoke poletne temperature, hladna obdobja, napad bolezni in škodljivcev …) pride to še posebej do izraza – rast in razvoj rastlin se lahko popolnoma ustavita, rastline postanejo bolj dovzetne za bolezni in škodljivce, v pridelku imamo veliko nitratov …
Predvsem v naših vrtovih se pogosto zgodi, da z raznimi pripravki vnesemo z leti več hranil, kot so jih rastline sposobne odvzeti, in hranila se v tleh lahko tako nakopičijo, da je to že škodljivo tako za rastline kot za okolje. Pogosto pozabimo, da hranila vsebujejo tudi razni ‘bio’ in ‘eko’ pripravki, organska gnojila, kot so kompost, hlevski gnoj, domači pripravki iz različnih rastlin …
Nikar ne čakajmo s kontrolo rodovitnosti naših vrtov tako dolgo, da bi se že res začele pojavljati težave – raje skrbimo zanje na ustrezen način sproti.
S tega stališča priporočamo, da vsakih pet let vzamemo (pravilen) vzorec tal, ki bo reprezentativen za naš vrt (ali sadovnjak, njivo, vinograd, zeliščni vrt …). Ta vzorec damo na analizo na podlagi katere izvemo, kakšno je dejansko stanje v našem vrtu oziroma sadovnjaku, vinogradu, njivi … Analiznemu izpisku na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije priložimo tudi navodilo, kako ravnati v prihodnje, da se stanje ali popravi ali ohrani. Tega nasveta se držimo pet let, nato pa znova priporočamo analizo tal, da stanje preverimo.
Pri nas si lahko izposodite tudi sondo za natančen odvzem vzorca tal in se seznanite s pravilnim načinom vzorčenja.
dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije