Ukrep: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020.
Podukrep: 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam
Tematika: Ucinkovita in trajnostna raba vode na kmetijskem gospodarstvu
Naslov projekta: Napoved kapljicnega namakanja v hmeljarstvu
Trajanje projekta: od 30.11.2020 do 30.11.2022
Vrednost projekta skupaj: 45.000,00 €
Spletni strani financerjev projekta:
Evropska komisija, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
(http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm
Program razvoja podeželja 2014–2020
www.program-podezelja.si/
Predstavitev
Pri hmelju je zadostna količina vode v tleh pomembna za količino in kakovost pridelka. Nestrokovno namakanje hmelja se odraža v manjšem pridelku, neenakomernem dozorevanju, neenakomerni velikosti storžkov ter manjši količini lupulina, ki predstavlja glavno tržno vrednost hmelja. Posledice suše se pri hmelju odražajo v nižjem in manj kakovostnem pridelku še v naslednjih dveh rastnih obdobjih. Hmeljarji v Sloveniji največkrat namakajo s prevelikimi ali premajhnimi obroki vode ter predvsem pričnejo namakati prepozno. Posledica tega s o manjši hektarski donosi in posledično težji pogoji za preživetje. Nestrokovno izvajanje namakanja lahko poveča stroške delovanja namakalnega sistema (večja poraba električne energije), poveča se poraba vode ter možnost izgub vode v podtalje, s čimer se lahko izpirajo rastlinska hranila (npr. nitrati) in ostanki sredstev za varstvo rastlin. Pilotni projekt Napoved kapljičnega namakanja v hmeljarstvu bo prispeval k optimizaciji rabe vode pri namakanju hmelja in k trajnostni rabi vode na kmetijah. V okviru projekta bo na demonstracijskih kmetijah različnih velikosti, ki se nahajajo v dveh različnih statističnih regijah, vzpostavljen sistem, ki bo omogočal napovedovanje namakanja na osnovi vodnozadrževalnih lastnosti tal (poljska kapaciteta, točka venenja in kritična točka) in trenutne količine vode v tleh. Na ta način se bo poraba vode optimizirala, kar bo bistveno prispevalo k učinkovitejši in trajnostni rabi vode na kmetijskih gospodarstvih.
Cilj projekta je povečati učinkovitost rabe vode za namakanje hmelja v Savinjski in Koroški regiji. To bomo dosegli z optimizacijo porabe vode za namakanje– ustrezne količine vode bomo dodali ob ustreznem času. Nestrokovno izvajanje namakanja lahko namreč zelo negativno vpliva na kakovost in količino pridelka, posledično se lahko povečajo stroški delovanja namakalnega sistema (večja poraba električne energije), poveča se poraba vode, njen površinski odtok ter možnost izgub vode v podtalje (oz. pod glavno maso korenin rastlin), s čimer se lahko v podtalje izpirajo tudi rastlinska hranila (npr. nitrati) in ostanki sredstev za varstvo rastlin.
Cilji projekta so naslednji:
- Vzpostaviti napoved namakanja hmelja na osnovi vodnozadrževalnih lastnosti tal (poljska kapaciteta, točka venenja in kritična točka), trenutne količine vode v tleh (meritve se bodo izvajale s pomočjo vstavljenih TDR sond) in večdnevne napovedi padavin na treh demonstracijskih kmetijah
- sodelovati s kmeti (individualno in v obliki delavnic in predavanj) in tako prispevati k dvigu znanja o pomenu izvajanja namakanja
- izobraziti kmete za uporabo napovedi namakanja
S pilotnim projektom želimo doseči optimizacijo porabe vode za namakanje na ravni demonstracijskih kmetij ob uporabi enostavnega in uporabnikom razumljivega sistema napovedovanja namakanja. S tem bomo dosegli učinkovitejšo in trajnostno rabo vode na kmetijskem gospodarstvu. Sistem bo prvotno vzpostavljen za kapljično namakanje na dveh kmetijah v Savinjski dolini (na kmetijah Rančigaj (zahod doline) in Omladič (vzhod doline)) ter kasneje implementiran tudi na kmetijo na Koroškem (kmetija Vranjek), kjer z namakanjem nimajo izkušenj in kjer bo vzpostavljeno namakanje z rolomati.
Podatki o delovanju sistema napovedovanja namakanja, njegovi implementaciji in dvigu znanja o pravilnem izvajanju namakanja na ravni demonstracijskih kmetij in širše bodo predstavljene kmetijam, ki niso del partnerstva, strokovnjakom, odločevalcem in laični javnosti.
Hkrati projekt odlično sovpada s trenutnimi posodobitvami namakalnih sistemov z več uporabniki (v skupni velikosti okoli 1000 ha) v Savinjski dolini. Namreč, uporabniki namakanja, ki so vključeni v te namakalne sisteme bodo lahko implementirali sistem napovedovanja namakanja in znanja, ki bodo pridobljena v okviru tega pilotnega projekta.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) (vodilni partner)
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Zavod Celje (Celje, Žalec)
Kmetijsko gospodarstvo Rančigaj (Gomilsko)
Kmetijsko gospodarstvo Omladič (Ložnica pri Žalcu)
Kmetijsko gospodarstvo Vranjek (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
od 30.11.2020 do 30.11.2022
Uvodni projektni sestanek
Uvodni projektni sestanek smo izvedli preko aplikacije Zoom. Vodilni partner je udeležence sestanka podrobneje seznanil z vsebino projekta, financami, obveznostmi poročanja ter planom dela v tekočem letu ter v letu 2022.
Vzorčenja tal na kmetijskih gospodarstvih
Na predhodno določenih hmeljiščih v Savinjski dolini ter na Koroškem smo skupaj s predstavnikom kmetijskega gospodarstva določili najprimernejše mesto, kjer se bodo vzorčila tla. Tla smo vzorčili za namen določitve fizikalnih lastnosti tal, ki so predpogoj za ustrezno izvajanje namakanja. Tla smo vzorčili na globini 30 cm od površine tal (brez upoštevanja nasutega grebena vzdolž vrste) v vrstnem prostoru med dvema rastlinama hmelja. Globina tal na 30 cm je reprezentativna za sondi, ki bosta merili vlažnost tal in bosta vstavljeni na globini 20 in 40 cm. Na lokaciji smo z ročnim orodjem izkopali talni profil do globine 50 do 60 cm v katerem smo na globini 30 cm odvzeli tri neporušene vzorce tal za določitev vodnozadrževalnih lastnosti z metodo Hyprop, ter razsut vzorec tal za določitev točke venenja.
Vgradnje senzorjev
Na Gomilskem, v Ložnici in v Turiški vasi smo v neposredni bližini lokacije, kjer smo vzorčili tla za vodozadrževalne lastnosti tal, izvedli vgradnjo materiala za spremljanje vlažnosti tal. Predhodno smo ob podpornem stebru hmeljske žičnice, kjer je najmanjša možnost poškodb zaradi mehanske obdelave hmelja, namestili steber za namestitev komunikacijske napravo s SIM kartico (DL – data logger), baterijo in sončno celico za napajanje baterije. Vse skupaj je bilo nameščeno v vodotesnem kovinskem ohišju, sončna celica pa se nahaja na vrhu ohišja in napaja baterijo DL. V bližini, komunikacijske naprave, v vrsti hmelja, med dvema rastlinama, smo izkopali talni profil do ustrezne globine (približno 60 cm). V talni profil, na globino glavne mase korenin hmelja smo vstavili dva merilnika vsebnosti vode v tleh – enega na 20 in drugega na 40 cm. Merilne elektrode smo skrbno namestili v neporušen del tal ter jih povezali s komunikacijsko napravo. Za namen izvajanja projekta smo uporabili merilnike SM150T proizvajalca Delta-T Devices Ltd. (Cambridge, UK), ki poleg vsebnosti vode v tleh merijo tudi temperaturo. Pazili smo, da je bil stik med merilnimi elektrodami in tlemi tesen, saj so v nasprotnem primeru meritve vsebnosti vode v tleh lahko napačne. Vse povezovalne kable smo v zemlji in tudi na stebru, kjer je nameščena komunikacijska naprava, povili z aluminijastim trakom s čemer smo preprečili morebitne poškodbe zaradi glodavcev.
Tehnološki sestanek hmeljarjev
V Braslovčah smo v okviru rednega tehnološkega sestanka hmeljarjev izvedli predavanje s predstavitvijo projekta ter pridobljenega projektnega znanja za kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva. Prisotni so bila tudi kmetijska gospodarstva, ki so člani partnerstva. Video posnetek s pridobljenim projektnim znanjem [12 mB]:
