Trenutno se v pivovarske namene porabi večina vsega pridelanega hmelja. Zanj je značilno, da vsebuje veliko grenčin, smol, eterična olja, ki imajo tudi antioksidativno in antimikrobno delovanje.
V zadnjem času se hmelj poleg tradicionalne uporabe v pivovarstvu začenja vse pogosteje uporabljati tudi v kulinariki. Zgodnji spomladanski poganjki se dodajajo solatam. Posušeni, zreli storžki hmelja imajo značilne zdravilne učinke, ki se lahko uporabljajo v čajnih pripravkih ali izvlečkih za različne namene. Hmelj čisti kri kar pomeni, da pospešuje procese prebave in izločanja. Zveča hitrost nastanka urina in deluje odvajalno. Deluje pomirjevalno. Pomirja strah in živčno napetost. Umirja pospešen srčni utrip in depresijo. Vpliva na spolne hormone in menstrualni cikel. Blago razkužuje. Kot uspavalo in pomirjevalo so s hmeljem polnjene blazine in kopeli. Na tržišču so že različni farmacevtski pripravki iz hmelja (tablete, tinkture …). Drugi znani učinki so tudi zmanjšanje krčev v mišicah, preventivni učinek pri nastanku in razvoju osteoporoze. Podatki različnih raziskav kažejo tudi na njegovo potencialno uporabo v medicini na področju zdravljenja rakavih obolenj.
Zaradi svojega močnega protimikrobnega delovanja je njegova potencialna uporaba tudi v prehrani živali, kjer se lahko njegov dodatek v krmo potencialno uporabi kot nadomestilo za standardno uporabljane antibiotične dodatke.
Polifenoli v hmelju in njegove antioksidativne in protimikrobne lastnosti
V okviru raziskovalnega programa Biokemijska in biofizikalno-kemijska karakterizacija naravnih snovi, ki ga vodi prof. dr Nataša Poklar Ulrih z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS, je ena od vsebin tudi identifikacija vsebnosti in sestave polifenolov v hmelju. V sodelovanju z dr. Barbaro Čeh z IHPS se ukvarjajo z identifikacijo količine polifenolov in njihovo identifikacijo v različnih delih rastline hmelja ter njihovim antioksidativnim in protimikrobnim potencialom.
S povečujočim zanimanjem za naravne alternative sintetičnim antioksidantom je bilo identificiranih več kot 980 naravno prisotnih antioksidantov, med katerimi prevladujejo fenolne spojine. Antioksidanti, ki vsebujejo fenolne skupine, so tudi najbolj razširjeni. Imajo potencial za preprečevanje ali upočasnitev oksidativne škode, ki jo povzročajo prosti radikali. Kaj je raziskovalna skupina tega programa na to temo ugotovila pri storžkih in listih hmelja, si lahko preberete v prispevku: Relationships between Xanthohumol and Polyphenol Content in Hop Leaves and Hop Cones with Regard to Water Supply and Cultivar – PMC (nih.gov) in tudi v prispevku: A comparison of antioxidant and antimicrobial activity between hop leaves and hop cones. Raziskovalci za hmeljarsko prakso predlagajo odvoz listov takoj po obiranju hmelja, ko so zbrani na kupu ob obiralnih halah in predstavljajo do sedaj neizkoriščen rastlinski odpadek.
Delo je bilo opravljeno tudi na belih poganjkih hmelja; vsebina je povzeta v prispevku: White Hop Shoot Production in Slovenia: Total Phenolic, Microelement and Pesticide Residue Content in Five Commercial Cultivars. Te poganjke lahko ročno nabiramo zgodaj spomladi, ko jih ročno izkopljemo iz tal, in jih zaužijemo kot delikateso, podobno špargljem. Beli poganjki veljajo za prvi stranski pridelek hmelja, saj se sicer odstranijo med rednim agrotehničnim ukrepom, imenovanim rez hmelja; vrh korenike hmelja se obreže, poganjki pa se štejejo za odpadek. Zato je njihov potencial zaradi zaznane vsebnosti polifenolov zelo zanimiv.