UVAJANJE ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI VARSTVA HMELJA PRED ŠKODLJIVIMI ORGANIZMI GLEDE NA PODNEBNE SPREMEMBE
Predstavitev
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je kmetijska panoga za katero je potrebno veliko znanja in izkušenj, pri čemer hmeljarjem pomagamo strokovnjaki z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) kot tudi svetovalna služba pri KGZS – Zavoda Celje. Vsi hmeljarji v Sloveniji pridelujejo hmelj po načelih integriranega varstva. Hmeljarji v hmeljiščih redno spremljajo pojav, dinamiko in populacijo razvoja škodljivih organizmov (ŠO – bolezni in škodljivcev). Za njihovo obvladovanje – uspešno zatiranje upoštevajo napovedi Javne službe za varstvo rastlin pri IHPS, se posvetujejo tudi s specialisti za varstvo hmelja in svetovalci.
IHPS je regijski center Javne službe zdravstvenega varstva rastlin Slovenije za Celjsko in Koroško regijo. Njegovo delovanje je podprto z agrometeorološko mrežo, ki predstavlja osnovo za opazovanje in napovedovanje pojava škodljivih organizmov tako v hmeljarstvu, kot ostalih kmetijskih panogah. Napovedi za zatiranje bolezni in škodljivcev sledijo smernicam integriranega varstva rastlin. Integrirana pridelava/varstvo hmelja temelji na natančnem spremljanju razvoja bolezni in škodljivcev s pomočjo biotehničnih pripomočkov (lovilcev spor, svetlobnih vab, feromonskih vab, idr.), prognostičnih modelov kot tudi vizualnem opazovanju škodljivih organizmov v povezavi s spremljanjem fenološkega razvoja hmelja.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vsako leto pripravi »Seznam dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za varstvo hmelja v Sloveniji«. Seznam vključuje fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki so registrirana v Sloveniji in so dovoljena za uporabo v hmeljiščih na vseh pridelovalnih območjih hmelja v Sloveniji. Na seznam so vključena tudi FFS, ki imajo dovoljenje v ekološki pridelavi. Odločbo o registraciji FFS izda pristojno ministrstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za FFS. Tekom postopka registracije strokovnjaki ocenijo vse vidike vpliva uporabe FFS na ljudi, okolje (vodo, tla, okolje), na ne-ciljne organizme (čebele, ptice, vodne organizme, idr.). Registrirana FFS se uporabljajo v skladu z navodili za uporabo in na način kot je navedeno na etiketi. Na seznamu dovoljeni FFS so tudi sredstva, ki jih hmeljarji v praksi ne uporabljajo, ker imajo dodatne omejitve zaradi zahtev svetovnih trgov, kamor se izvaža hmelja. V naslednjih petih letih se pričakuje drastičen upad, ukinitev oziroma prepoved uporabe nekaterih aktivnih snovi (a.s.) za varstvo hmelja, ki bodisi ne ustrezajo vsem strogim kriterijem v postopku registracije a.s., nimajo zadostnih podatkov, študij, ali nimajo poslovnega interesa registrirati a.s. na hmelju v Sloveniji.
Tako smo kot stroka in pridelovalci pred velikim izzivom obvladovanja škodljivih organizmov v hmeljarstvu ob nerazpoložljivih a.s. (FFS) kot tudi vse večjim podnebnim spremembam in posledicam, ki jih te spremembe imajo; višja temperatura zraka, pomanjkanje padavin, idr. vplivajo na večje število generacij ŠO letno s krajšim razvojnim ciklom, ipd.). Pri varstvu hmelja že nekaj let poskušamo integrirano pridelavo hmelja nadgraditi z ekološkimi pristopi, z uvajanjem alternativnih metod varstva hmelja, ki temeljijo na uporabi biostimulantov. Ti predvsem vplivajo na rast in razvoj korenin, posledično je boljši vigor/rast hmelja, rastline so bolj odporne na vremenske neprilike in škodljive organizme. V pridelavo hmelja bomo uvajali tudi gnojila, ki npr. z zmanjšanjem vnosa npr. bakrovih ionov zelo dobro prepričujejo hmeljevo peronosporo. Pri uvajanju alternativnih metod je potrebno še bolj natančno spremljati fenološke faze razvoja hmelja in škodljivih organizmov, da pravočasno odreagiramo, namreč pri alternativnih metodah varstva hmelja je pomembna preventiva, ker metode z nizkim tveganjem delujejo na dolgi rok in bolj počasi kot npr. klasična FFS.
Potrebno je poudariti, da je hmeljarstvo edina izmed redkih panog v Sloveniji in v svetu, kjer se za zatiranje plevelov ne uporablja herbicidov, temveč se-le te mehansko uničuje s kultiviranjem, osipanjem.
V hmeljarski panogi se na svetovnem nivoju soočamo z velikim pomanjkanjem zadostnega števila aktivnih snovi (a.s.) za uspešno varstvo pred škodljivimi organizmi. Aktivne snovi letno izgubljamo iz seznama dovoljenih sredstev za varstvo hmelja tako v Sloveniji, kot tudi v ostalih EU državah, kjer pridelujejo hmelj, prav tako pa tudi v drugih državah po svetu. Hmelj je mala kultura (»minor uses«), ki jo v svetu pridelujemo na cca. 60.000 ha in podjetja, ki razvijajo nove a.s./FFS nimajo na prednostni listi razvoj snovi za hmelj, ker jim to ne predstavlja sprejemljive ekonomske kalkulacije. Hkrati pa je hmelj visoka rastlina in ima veliko okoljskih omejitev zaradi zanosa/drifta na ne-ciljne površine.
Tako smo kot stroka in tudi hmeljarji pred velikim izzivom vpeljati nove, alternativne metode varstva hmelja. V ta namen se bomo v pilotnem projektu osredotočili na pripravke, ki temeljijo na regulatorjih rasti, biostimulantih, ki naravno inducirajo odpornost rastline na določen škodljiv organizem, povečajo vigor rastline in s tem tudi vse rastlinske procese, ki vplivajo na rast in razvoj. Poleg tega bomo preskusili pripravke, ki so dovoljeni v ekološkem kmetijstvu in na podlagi poskusov začeli pripravljati tehnološka navodila, kjer bi pridelava hmelja temeljila po načelih ekološkega kmetovanja.
Uporaba pripravkov, ki bodo pokazali reprezentativne rezultate za uspešno obvladovanje bolezni in škodljivcev v hmeljiščih ter bodo povečali odpornost hmelja, ne bodo smeli imeti negativnega vpliva na okolje. Z uvajanjem alternativnih pripravkov bomo ohranjali biodiverziteto v okolju, z boljšim izkoristkom gnojil in uporabo teh pripravkov zmanjšali okoljski odtis, preprečili spiranje snovi v podtalnico, posledično bomo pripomogli k blaženju podnebnih sprememb in zmanjšanju onesnaženosti okolja.
Glavni cilji pilotnega projekta so:
- uvajanje alternativnih metod varstva hmelja; metod z nizkim tveganjem, ki bodo vključevale uporabo biostimulantov, gnojil, probiotikov, idr., uporaba FFS, ki so dovoljena v ekološki pridelavi,
- posledično bomo dosegli boljšo rast in razvoj rastlin, ki bodo sposobne premagovati podnebne spremembe, napad boleznin škodljivcev,
- z uporabo usmerjenega uvajanja biosimulantov pričakujemo tudi višji pridelek,
- ugotoviti vpliv alternativnih metod varstva hmelja na pojav bolezni in škodljivcev,
- izsledke pilotnega projekta prenesti vsem zainteresiranim, zlasti hmeljarjem, svetovalcem, študentom ter s tem omogočati hmeljarjenje in obstoj hmeljarstva na območjih, ki mejijo na urbana naselja ter povečati konkurenčnost hmeljarke panoge.
Rezultati pilotnega projekta bodo vplivali na manjšo uporabo klasičnih fitofarmacevtskih sredstev in povečali povpraševanje kmetijskih gospodarstev po pripravkih dovoljenih v ekološki pridelavi. Ker bodo kmetje pričeli uporabljati pripravke, ki v rastlinah povečajo tolerantnost na bolezni in škodljivce, inducirajo rastlinske obrambne mehanizme in povečajo izkoristek dodanih gnojil iz substrata in listov (boljša rast korenin, večja fotosintetska aktivnost, induciranje naravnih obrambnih mehanizmov rastline, idr.). Ob uvajanju in uporabi alternativnih pripravkov/biostimulantov bomo zmanjšali obremenitev podtalnice z nezaželenimi snovmi.
Vodilni partner: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Opis in utemeljitev:
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (v nadaljevanju IHPS) je javni zavod, katerega glavno področje dela je kmetijska panoga – hmeljarstvo. Je pravna oseba, registrirana za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti in je vpisana v evidenco o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti. IHPS bo zastopal člane partnerstva, koordiniral pripravo celotne dokumentacije in zahtevkov za izplačilo sredstev, predložil poročilo o izvajanju projekta, hranil dokumentacijo, ki je podlaga podpore ter po potrebi omogočil dostop do dokumentacije nadzornim organom RS ali EU. V nadaljevanju bo vodilni partner razširjal rezultate projekta.
IHPS je regijski center Javne služne zdravstvenega varstva rastlin za Celjsko in Koroško regijo. Njegovo delovanje je podprto z agrometeorološko mrežo, ki predstavlja osnovo za opazovanje in napovedovanje pojava škodljivih organizmov tako v hmeljarstvu, kot ostalih kmetijskih panogah. Napovedi za zatiranje bolezni in škodljivcev sledijo smernicam integriranega varstva rastlin. S svojim znanjem in izkušnjami pri obvladovanju škodljivih organizmov v hmeljarstvu bo nadgradil z alternativnimi metodami, metodami z nizkim tveganjem. Hkrati bo nadziral delo ostalih partnerjev, jih po potrebi usmerjal ter razširjal prenos znanja in tehnologij ostalim hmeljarjem v Sloveniji z različnimi načini prenosa.
Član partnerstva: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Celje
Opis in utemeljitev:
KGZS – Zavod CE deluje na območju enajstih upravnih enot in štiridesetih občin med avstrijsko in hrvaško mejo. Vse svetovalne aktivnosti zavod preko javne službe kmetijskega svetovanja izvaja s ciljem prenosa znanj in dobrih kmetijskih praks na kmetijska gospodarstva, med drugim tudi na hmeljarske kmetije. KGZS – Zavod Celje izvaja specialistično svetovalno delo na področju hmeljarstva za celotno Slovenijo od leta 2003. To delo opravlja vsa ta leta specialistka Irena Friškovec. Na KGZS – Zavod Celje pa deluje specialistka za varstvo rastlin, Iris Škerbot in pa specialist za ekološko pridelavo, Mitja Zupančič, ki bosta s svojim znanjem in izkušnjami doprinesla k izvedbi projekta. Dodana vrednost člana partnerstva v projektu je dobro poznavanje pridelave hmelja na območju Slovenije in utečen način prenašanja znanj ter tehnoloških praks in rešitev v prakso hmeljarskih kmetij (predavanja, prikazi, krožki, strokovni ogledi primerov dobrih praks, osebno svetovanje, članki in prispevki, tehnološka navodila,…), kar bo pomagalo v izvajanju vloge zavoda v projektu, ki bo predvsem svetovanje in posredovanje pridobljenega znanja na hmeljarske kmetije, vključen pa bo tudi v aktivnosti neposredno povezane s projektom.
Član partnerstva: Kmetija Hace
Opis in utemeljitev:
Peter Hace je mladi prevzemnik kmetije, obdeluje zemljišča v velikosti 9,46 ha, ki se počasi iz mešane živinorejske kmetije preoblikuje v hmeljarsko kmetijo. Hmelj trenutno pridelujejo na 2,78 ha površine. S pridelavo hmelja so pričeli v letu 2017, tako so zelo učljivi in prevzemajo vse novitete glede pridelave, kot tudi varstva hmelja. Kmetija leži na območju OMD, je vključena tudi v KOPOP, zato so še posebej zainteresirani za uvajanje alternativni metod varstva hmelja. Ker njihova hmeljišča ležijo na meji urbanih naselij, pa je še toliko bolj pomembno, da uporabljajo sredstva, ki so okolju, uporabniku in pridelovalcu prijazna. V projektu bo vloga člana partnerstva v tem, da bo sodeloval pri pripravi in izvedbi predavanj in predstavitev rezultatov projekta.
Član partnerstva: Kmetija Jošt
Opis in utemeljitev:
Kmetija Tanje Jošt obsega 40,69 ha kmetijskih zemljišč, od tega 23,25 ha hmeljišč in gre za več ali manj specializirano hmeljarsko kmetijo. Kmetija je vključena v ukrepe KOPOP. Na kmetiji gojijo različne sorte hmelja, ki imajo različne zahteve pri pridelavi, varstvu hmelja. Kmetija je naravnana v smeri k zmanjšani uporabi sredstev za varstvo rastlin .Že nekaj časa razmišljajo, da bi kmetijo preusmerili v ekološko pridelavo. Trenutno pa pridelujejo hmelj po smernicah integrirane pridelave. S sodelovanjem na projektu in izvajanjem predvidenih aktivnosti bo kmetija neposredno vplivala na dodano vrednost projekta, ki predstavlja rešitve problema s prenosom v prakso.
Član partnerstva: Kmetija Šlander
Opis in utemeljitev:
Kmetija Štefana Šlander je mešana kmetija, hmeljarsko-živinorejska. Na kmetiji obdelujejo 31,86 ha kmetijskih zemljišč, od tega pridelujejo hmelj na 24,06 ha. Na kmetiji so ves čas zelo usmerjenji k alternativnim metodam varstva hmelja, zato so na kmetiji nekaj hmeljišč v letu 2020 vključili v kontrolo ekološkega kmetijstva. Vključeni so v ukrep KOPOP. Tako bodo v okviru projekta nadgradili dosedanje znanje integrirane pridelave hmelja z novimi alternativnimi metodami.
S sodelovanjem na projektu in izvajanjem predvidenih aktivnosti bo kmetija neposredno vplivala na dodano vrednost projekta, ki predstavlja rešitve problema s prenosom v prakso.
od 30.11.2020 do 30.11.2022
Dogodki 2022:
- Prvi kvantitativni rezultati pilotnega projekta
V okviru pilotnega projekta smo na ravni demonstracijskih kmetij vzpostavili obvladovanje najpomembnejših gospodarskih bolezni in škodljivcev z metodami z nizkim tveganjem, kot so hmeljev rilčkar, hmeljev bolhač, hmeljeva listna uš, hmeljeva pršica in hmeljeva peronospora.
Rezultati: docx [55 kB], pdf [226 kB]
- Intervju z vodjo pilotnega projekta dr. Magdo Rak Cizej za radio Ognjišče
Na temo pilotnega projekta z naslovom »Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je radio Ognjišče posnel intervju z vodjo pilotnega projekta, ki je bil predvajan v njihov oddaji Minute za kmetijstvo.
Prisluhnite oddaji in poslušajte rezultate, ki smo jih pridobili z dvoletnim izvajanjem pilotnega projekta.
Video [2 mB]:
Dogodki 2020-2021: docx [5,70 mB], pdf [1,98 mB]
- UVODNI SESTANEK VODILNEGA PARTNERJA (IHPS) IN ČLANOV PARTNERSTVA (KGZS-ZAVOD CELJE, KMG HACE, KMG JOŠT IN KMG ŠLANDER)
Dne 19. 04. 2021 je vodilni partner (IHPS) organiziral prvi uvodni sestanek za pilotni projekt (zaradi epidemije Covid-19 je bil sestanek preko ZOOM aplikacije), ki se bo izvajal dve dvanajstmesečji v obdobju od 30.11.2020 do 30.11.2022. K uvodnemu sestanku smo povabili člane partnerstva à KGZS-Zavod Celje in vsa tri kmetijska gospodarstva Šlander Štefan, Jošt Tanja in Hace Peter. Vodja projekta je predstavila hipoteze (probleme) v hmeljarstvu (redukcija FFS, podnebne spremembe, povečan pritisk boleznin in škodljivcev na hmelju), ki jih bomo poskušali s pilotnim projektom delno rešit.
K izvajanju aktivnosti, se bodo poleg vodilnega partnerja, aktivno vključevali tudi zaposleni na KGZS-Zavodu Celje. Skupaj z njimi bomo pripravili pregled FFS pripravkov, biostimulantov, gnojil…idr., s katerimi bomo poskušali reševati postavljene hipoteze pilotnega projekta skupaj z kmetijskimi gospodarstvi.
- PRELIMINAREN SESTANEK ZA PILOTNI PROJEKT VODILNEGA PARTNERJA (IHPS) IN ČLANA PARTNERTVA (KGZS-Zavod Celje)
Dne 14.04.2021 je vodilni partner (IHPS) organiziral preliminarni uvodni sestanek za pilotni projekt, ki se bo izvajal dve dvanajstmesečji v obdobju od 30.11.2020 do 30.11.2022. Članu partnerstva (KGZS-Zavod Celje) smo predstavili hipoteze (probleme) v hmeljarstvu (redukcija FFS, podnebne spremembe, povečan pritisk boleznin in škodljivcev na hmelju), ki jih bomo poskušali s pilotnim projektom delno rešit. Vsi prisotni na ZOOM sestanku smo bili enakega mnenja, da je prilagajanje kmetijstva (v našem primeru hmeljarstva) na omenjene spremembe in probleme neobhodno. Stroka (kmetijski svetovalci, javna služba za hmeljarstvo) kot tudi pridelovalci se bodo morali v izogib morebitnim škodam in izpadom pridelka še bolje povezati med seboj in iskati rešitve.
Pilotni projekt temelji na alternativnih metodah varstva hmelja. V ta namen bo potrebno skrbno pregledati vse pripravke (v našem primeru biostimulante, gnojila, ekološka FFS), ki bi morebiti uspešno nadomestili »klasična« FFS, katera se uporabljajo v hmeljarski panogi. Sicer že sedaj za uspešno obvladovanje bolezni in škodljivcev v hmeljarstvu ni na razpolago dovolj sredstev.
Na sestanku smo se prav tako dogovorili, da bo vodilni partner še pred sezono organiziral uvodni sestanek za kmetijska gospodarstva (ostale člane partnerstva).
Na spodnjih slikah je prikazano nekaj posnetkov zaslona iz sestanka.
