Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode (EIP-vode).
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije sodeluje kot projektni partner pri EIP projektu Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode (EIP-VODE), ki ga je Geološki zavod Slovenije, kot vodilni partner, pridobil v okviru ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Glavni cilj projekta Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode je uvedba okolju oziroma vodam prijaznejših kmetijskih praks za pridelavo kmetijskih pridelkov, tako na področju živinoreje kakor tudi poljedelske, vrtnarske, vinogradniške ter hmeljarske kmetijske proizvodnje.
Projekt bo trajal tri leta (od jeseni 2019 do jeseni 2022).
Dodana vrednost partnerja IHPS k projektu je dobro poznavanje vsebin, ki so povezane s hmeljarstvom v povezavi z podzemno vodo. IHPS deluje v tesnem sodelovanju s kmeti oz. pridelovalci, ki vključujejo širok krog zainteresiranih na vseh stopnjah raziskav.
Vabimo vas, da sledite izvajanju projektnih aktivnosti in se udeležujete dogodkov, ki jih objavljamo po različnih kanalih obveščanja, vsekakor pa novice sproti objavljamo glede tematike na področju hmeljarstva na tej spletni strani, vse o projektu pa na spletni strani vodilnega partnerja projekta.
V sklopu projekta se bodo v začetni fazi ovrednotile ter identificirale najbolj primerne tehnologije oziroma kmetijske prakse, ki bodo uvedene v prakso na demonstracijskih kmetijah. Te kmetije bodo služile za promocijo novih pristopov in metod tako drugim kmetijskim gospodarstvom kakor tudi kmetijski in okoljski stroki.
Pomembne spremembe na osnovi rezultatov projekta se lahko pričakujejo na več področjih:
- živinoreja: dodatna obdelava živinskih gnojil oziroma njihova predelava v tržno zanimive proizvode, kot so organski peleti ali kompost,
- poljedelska, vinogradniška, vrtnarska, zelenjadarska, ter hmeljarska kmetijska proizvodnja: uporaba novih domačih organskih gnojil, komposta ter peletov,
- izboljšano kemijsko stanje podzemnih in površinskih vodnih teles zaradi zmanjševanja izpiranja hranil,
- preseganje nevzdržnega stanja, ko na eni strani z viški dušika iz živinoreje poslabšujemo kakovost površinskih in podzemnih voda, na drugi strani pa uvažamo dušikova organska gnojila in pelete.
V sklopu projekta bo še poseben poudarek dan razširjanju rezultatov projekta, seveda v prvi vrsti izobraževanju nosilcev kmetijskih gospodarstev. Naš cilj je, da se z dobrimi kmetijskimi praksami v smislu varovanja voda seznani čim širša populacija slovenskih kmetovalcev, saj bomo le z široko uporabo dobrih praks lahko dosegli cilje izboljšanja kakovosti voda, ki jih pred nas postavlja evropska Okvirna vodna direktiva ter iz nje izhajajoči slovenski Načrt upravljanja z vodami.
V okviru projekta IHPS izvaja:
- vodenje poljskega poizkusa na kmetiji Rančigaj gomilsko,
- priprava ocene možnosti za zmanjšanje obremenitev vod iz hmeljarstva na območju vodnega telesa savinjska kotlina,
- priprava izhodišč za trženje dodatno obdelanih živinskih gnojil – kompost in briketi iz svinjske in goveje gnojevke,
- sodelovanje pri izobraževalnih dogodkih,
- sodelovanje pri razširjanju rezultatov na ne partnerska kmetijska gospodarstva,
- sodelovanje pri promociji projekta.
Možnosti zmanjševanja obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode – hmeljarstvo
Skupaj z vodilnim partnerjem projekta in KG Rančigaj smo (11.5.2021) sanirali lizimetre, ki so bili v mesecu marcu med spomladansko obdelavo hmelja (odoravanje, brananaje, rez) poškodovani. Pri treh od štirih lizimetrov so bile s traktorskim priključkom poškodovane cevi, ki služijo za vzorčenje vode. Cevi so bile fizično izvlečene in potrgane, zato je bilo potrebno lizimetre izkopati iz zemlje ter namestiti nove cevi. Hkrati smo izvedli šesto vzorčenje vode ter merjenje količin izcednih vod iz površja. Iz vsake lizimetrske posode smo odvzeli tudi vzorce za nadaljnje kemijske analize.
V času tehnološke zrelosti (7.9.2020) smo obirali hmelj za vsako parcelo v poskusu posebej. Zaradi lažjega vrednotenja poskusa smo najprej obrali robne vrste hmelja na vsaki parceli. V sredinskih vrstah pa smo predhodno na vsaki parceli označili po 20 rastlin, kar je cca 40 vodil. Označene rastline z vsake parcele posebej smo strojno potrgali na hmeljarsko prikolico in jih pripeljali do obiralnega stroja. Pri obiralnem stroju se je nato vsaka parcela posebej obrala, ter stehtala masa storžkov. Iz stehtanih storžkov na posamezni parceli smo vzeli vzorce za določitev vlage, ki jo potrebujemo za preračune pridelka na suhi snovi. Drugi vzeti vzorec pa je bil za določitev nitratov v storžkih hmelja.
Skupaj z vodilnim partnerjem projekta smo v mesecu juliju in avgustu izvedli vzorčenje vode ter merjenje količin izcednih vod iz površja. S posebno črpalko smo iz posameznih lizimetrskih posod izčrpali vodo, načrpano količino vode smo izmerili v merilnih valjih, ter zabeležili količine. Iz vsake lizimetrske posode smo odvzeli tudi vzorce tekočin za nadaljnje kemijske analize.
Na podlagi protokola poskusa smo v mesecih maj, junij in julij izvedli dognojevanje z dušikovimi gnojili. Dognojevanje smo izvedli z traktorskim trosilnikom mineralnih gnojil. Po končanem dognojevanju smo z traktorskim kultivatorjem prekultivirali vse parcele s tem postopkom smo v tla zadelali mineralno gnojilo. Nato je smo izvedli še obsipavanje hmelja z bočnim diskom. S tem opravilom vsako vrsto hmelja obsujemo z zemljo z obeh strani, s tem preprečimo rast stranskih poganjkov hmelja.
V okviru projekta EIP Vode smo v mesecu aprilu 2020 skupaj s Geološkim zavodom na kmetiji Rančigaj inštalirali lizimetre. Na parcele, ki smo jih predhodno določili glede na plan poskusa, smo najprej z traktorskim svedrom izvrtali luknje premera 35 cm in globine 80 cm. Nato so se pripravile lizimetrske posode z vso potrebno opremo, ki so se vgradile v luknje. Z izvrtano zemljo smo nato luknjo zasuli, da se je povrnilo čim bližje prvotnemu stanju. Okrog lizimetrov smo zabili količke ter zaščitili z trakovi, da nebi prišlo pri strojni obdelavi do poškodb lizimetrov.
Rez spada med najpomembnejše agrotehnične ukrepe v pridelavi hmelja. Večje napake, ki jih morebiti naredimo pri rezi, vplivajo na količino in kakovost pridelka več let. Kakovostno opravljena rez je osnova za učinkovitost nadaljnjih agrotehničnih ukrepov, ohranjanje rodnostnega potenciala rastlin, trajanje nasadov in doseganje konstantno visokih pridelkov. Pri rezi odstranimo enoletni les in s tem odvečna na njem razvita očesca. Za rez med drogovi prav tako kot pri odoravanju uporabimo hmeljni ogrodnik, ki je nameščen ob traktorju. Vendar je potrebno zamenjati priključek, ki je namenjen rezi hmelja.
Po temeljni obdelavi z branami ostane v vrsti 40–50 cm širok greben zemlje. Pred rezjo rastline hmelja odgrnemo (fino odoravanje). Odgrinjamo s hmeljnim odoralnikom (»čehom«), ki sestoji iz dveh plužnih glav, kateri sta na okvirju nameščeni tako, da odoravata, razdalja med njima pa je 33 cm. Paziti moramo, da ne poškodujemo ali celo izorjemo korenik. Zlasti je oteženo odgrinjanje na prodnatih in plitvih tleh. Za odoravanje med drogovi pa uporabimo hmeljni ogrodnik, ki je nameščen ob traktorju.
