V letu 2018 se je strokovna naloga Ekološka rajonizacija zelišč preoblikovala v skladu z Uredbo o javnih službah strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin (UL RS 60/17) in postala del Javne službe v vrtnarstvu v okviru katere potekajo strokovne naloge za zelišča in sicer:
- selekcijo zelišč,
- introdukcijo in ekološko rajonizacijo zelišč ter ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo in
- tehnologijo pridelave zelišč.
Pridelava zelišč je v zadnjem obdobju vedno bolj zanimiva kmetijska in tudi tržna dejavnost. Zaradi različnih agroekoloških razmer pridelovanja v Sloveniji, je izbor vrst mnogoštevilen in zato tudi možnost pridelave v vseh agroekoloških področjih. Pridelavo tržno zanimivih zelišč je potrebno preizkusiti na različnih habitatih po Sloveniji. Pridelava naj bi potekala v skladu z dobro agronomsko prakso.
Cilji naloge so:
- pridelovalce zelišč ter slovensko farmacevtsko in prehrambno industrijo oskrbovati s kvalitetno domačo surovino,
- izbrati najprimernejše vrste/sorte zelišč za pridelovanje v različnih območjih v Sloveniji,
- določiti tehnologijo pridelave in določiti stroške pridelave.
Kazalniki naloge so:
- št. rastlinskih vrst vključenih v preizkušanje,
- št. opravljenih ogledov poskusnih površin,
- št. izvedenih poljskih poskusov,
- ogledi poskusnih površin in zabeležena opazovanja,
- št. opravljenih kemičnih analiz,
- ovrednotene analize,
- ovrednoten pridelek in njegova kakovost
Ovrednotenje genskega materiala – kolmež (Acorus calamus L.)
A: Ovrednotenje genskega materiala – kolmež (Acorus calamus L.)
V letu 2019 smo beležili morfološke lastnosti pri 5 akcesijah kolmeža iz genske banke: SRGB 2933-Homec, SRGB 2936-Zlateče, SRGB 2937-Svetina, SRGB 2938-Kalobje in SRGB 2939-Ljubno, ki so bile na novo posajene na novi lokaciji zaradi prestavitve nasada genske banke v oktobru 2018.
Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.
B: Vzpostavitev kontinuiranega sistema selekcije – kolmež (Acorus calamus L.)
2020:
Po dveh letih poskusa selekcije kolmeža smo izkopali korenine oz. rizome. Izmerili smo dolžino, debelino, število kolenc na rizomu na 10 cm in število koreninic na 10 cm rizoma. Rizome smo oprali, posušili in jih dali v kemično analizo na vsebnost vlage in eteričnega olja, ki je pokazatelj kvalitete.
Foto: SELEKCIJA KOLMEŽA
V letu 2019 smo vzpostavili kontinuiran sistem selekcije s petimi akcesijami kolmeža iz genske banke: SRGB 2933-Homec, SRGB 2936-Zlateče, SRGB 2937-Svetina, SRGB 2938-Kalobje in SRGB 2939-Ljubno. Zaradi mokrega vremena v maju smo jih poskus posadili šele 15. 6. 2019. Poskus smo oskrbovali v skladu z dobro agronomsko prakso. Opazovali smo rast in razvoj in beležili fenofaze v prvem letu poskusa. Poskus je bil izenačen v času intenzivne rasti Razlike pa so se pokazale zlasti jeseni, in sicer v različnem času propada nadzemnega dela.
Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.
Za ovrednotenje genetskega materiala smo izbrali akcesije kolmeža, ki jih hranimo v genski banki zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS in sicer:
- SRGB 2933-Homec,
- SRGB 2936-Zlateče,
- SRGB 2937-Svetina,
- SRGB 2938-Kalobje in
- SRGB 2939-Ljubno.
A: Preskušanje sort, introdukcija – rožmarin (Rosmarinus officinalis L.)
2020:
Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu izvajamo poskuse introdukcije tujih sort rožmarina drugo leto. Proučujemo rast in razvoj, dovzetnost za bolezni in škodljivce in količino in kvaliteto pridelka. Podrobnejši rezultati bodo podani v zaključnem poročilu.
Foto: Introdukcija rožamrina in ekološka rajonizacija na lokaciji Žalec
V poskus introdukcije rožmarina so vključene 3 sorte: Arp, Blue Win in akcesija iz kolekcije IHPS. Glavna njihova značilnost je, da so prezimno trdne.
Rastline so posajene na razdalji 50 cm v vrsti in na medvrstni razdalji 50 cm. Posajenih je po 50 rastlin vsake sorte.
V letu 2019 smo v aprilu pregledali, kako so rastline v poskusu preživele čez zimo, in ugotovili, da so preživele vse. Čez zimo smo jih pokrili z mrežo in kopreno. Zaradi spremembe namembnosti površine, kjer je bil posajen poskus z rožmarinom v letu 2018 in spomladi 2019, smo poskus prestavili na novo lokacijo: parc. št. 1053/20, K.O. Žalec. Zaradi obilnih padavin v maju 2019 smo prestavljanje in sajenje izvedli šele 15. 6. 2019. Poskus smo oskrbovali v skladu z dobro agronomsko prakso.
Poskus smo poželi 19. 9. 2019, izmerili količino pridelka in vlago v svežem in suhem pridelku, količino eteričnega olja in karnozolne kisline pri vseh treh sortah.
Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.
B: Rajonizacija vrste – laški smilj (Helichrysum italicum (Roth) G. Don fil.)
2020:
Nova višinska lokacijaekoloke rajonizacije
Zaradi odpovedi lokacije v Logarski dolini smo se v letu 2020 dogovorili za Matejem Krivcem, ki ima kmetijo na 1200 m nad Logarsko dolino, da lahko na njegovi njivi imamo poskus ekloške rajonizacije laškega smilja, trajnega lana in ajbiša. Pripravil je zemljo, IHPS pa je najprej posadil poskus, potem ga ogradil in napeljal električnega pastirja za zaščito pred divjadjo.
Rastline so dobro uspevale in dale lep pridelek za prvoletni nasad. Rezultate bomo podali v zaključnem poročilu.
Foto: Nova višinska lokacija ekološke rajonizacije
Ekološka rajonizacija v Novi Gorici
V dobrem sodelovanju z Biotehniško šolo Šempeter pri Novi Gorici in tehnično sodelavko Ingrid Bratušek, ki oskrbuje nasad preko sezone, izvajamo poskus ekološke rajonizacije zelišč že drugo leto. Zasledujemo rast in razvoj rastlin laškega smilja, trajnega lana in ajbiša, vpliv b bolezni in škodljivcev in ob spravilu pridelka količino svežega in suhega pridelka ter kemične parametre kvalitet pridelka: vsebnost vlage, količino celokupnega pepela in v kislini netopnega preostanka, količino eteričnih olj (laški smilj) ali količino maščob (trajni lan).
Področnejši rezultati bodo podani v zaključnem poročilu.
Foto: Ekološka rajonizacija v Novi Gorici
V letu 2019 smo ponovno posadili poskus, kot smo ga proučevali do leta 2017, ko so vse rastline propadle čez zimo. Poskus s sadikami, ki smo jih vzgojili v rastlinjaku v letu 2018, smo v letu 2019 posadili na lokacije: Žalec, Nova Gorica in Logarska dolina.
Poskus smo posadili na lokaciji Žalec 15. 6. 2019, na lokaciji Nova Gorica 1. 6. 2019 in na lokaciji Logarska dolina 20. 6. 2019. Razdalja med rastlinami je bila 30 cm, medvrstna razdalja pa 30 cm. Na vsako lokacijo smo posadili po 50 rastlin. Rastline so se dobro vrastle in razrastle. Ves čas smo na vseh treh lokacijah popisovali tehnološke ukrepe, ki so bili opravljeni in razvojne faze.
Žetev laškega smilja smo opravili v Logarski dolini 29. 8. 2019 in v Novi Gorici 30. 8. 2019, v Žalcu pa 2. 9. 2019. Na vseh lokacijah smo stehtali svež pridelek, odvzeli vzorec za določanje vlage v svežem in suhem pridelku, določili količino celokupnega pepela, v kislini netopnega pepela in količino eteričnega olja.
Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.
C: Rajonizacija vrste – trajni lan (Linum perenne L.)
V letu 2019 smo začeli s triletnim poskusom rajonizacije trajnega lana (Linum perenne L.) in sicer na lokacijah: Žalec, Nova Gorica in Logarska dolina.
Poskuse smo zasnovali tako, da smo posadili na vsaki lokaciji po 50 rastlin in sicer na medvrstni razdalji 20 cm in razdalji med rastlinami 20 cm. Sadike smo vzgojili na IHPS v letu 2018.
Poskus smo morali zaradi obilice padavin in razmočenega terena v maju 2019 saditi šele v juniju in sicer: v Novi Gorici 6. 6., v Žalcu 15. 6. in v Logarski dolini 20. 6. 2019. Nasade smo na vseh lokacijah redno oskrbovali in namakali. Rastline so se dobro vrastle in razrastle. Razrast je bila grmičasta in bolj polegla, kar je značilno za prvoletne rastline. Ves čas smo na vseh treh lokacijah popisovali razvojne faze in tehnološke ukrepe, ki so bili opravljeni. Pri posameznih rastlinah je nastopilo cvetenje in tvorjenje semena. Večina rastlin pa je ostala v vegetativni fazi zato tudi nismo mogli izmeriti pridelka. Ves pridelek smo porabili za kemične analize.
Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.
D: Rajonizacija vrste – slez (Althaea officinalis L.)
V letu 2019 smo začeli s triletnim poskusom ekološke rajonizacije sleza (Althaea officinalis L.) in sicer na lokacijah: Žalec, Nova Gorica in Logarska dolina.
Poskuse smo zasnovali tako, da smo posadili na vsaki lokaciji po 50 rastlin in sicer na medvrstni razdalji 50 cm in razdalji med rastlinami 50 cm. Sadike smo vzgojili na IHPS v letu 2018. V Novi Gorici smo posadili po 10 rastlin, ki so bile sejane spomladi 2017, 10 rastlin, ki so bile sejane jeseni 2017 in 30 rastlin, ki so bile sejane spomladi 2018, da smo primerjali količino pridelka glede na starost sadik. Na ostalih lokacijah smo posadili sadike, ki so bile posejane spomladi 2018.
Sajenje smo morali zaradi obilice padavin in razmočenega terena v maju 2019 prestaviti v junij 2019. Poskus smo posadili: v Novi Gorici 6. 6., v Žalcu 15. 6. in v Logarski dolini 20. 6. 2019. Nasade na vseh lokacijah smo redno oskrbovali in namakali Rastline so se dobro vrastle in razrastle. Ves čas smo na vseh treh lokacijah popisovali razvojne faze in tehnološke ukrepe, ki so bili opravljeni.
Poskuse s slezom smo poželi na vseh treh lokacijah in sicer: v Žalcu 22. 9., v Novi Gorici 22. 10. in v Logarski dolini 18. 10. 2019. Določili smo količino pridelka, vlago v svežem in suhem pridelku, količino celokupnega pepela in v kislini netopnega pepela.
Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.
Do leta 2018 je v okviru strokovne naloge Ekološka rajonizacija zdravilnih rastlin poteklo preskušanje izbranih tržno zanimivih zelišč v različnih pridelovalnih območjih Slovenije. V preskušanja so bile vključene pretežno populacije, ki izvirajo iz Slovenije. V okviru Javne službe za zelišča je nalogi ekološka rajonizacija zelišč dodana tudi introdukcija zelišč, v okviru katere poteka preskušanje novih in tržno zanimivih vrst ali sort, ki so križane in selekcionirane v tujini, v naših agroekoloških razmerah in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo.
Rajonizacija vrste in sort – riček (Camelina sativa (L.) Crantz)
V letu 2018 smo spomladi posejali seme rička treh sort (Calena, populacija Koroška in populacija Prekmurje) na treh lokacijah (Žalec, Blatna Brezovica in Logarska dolina). Med vegetacijo smo opazovali razvojne faze rička po BBCH. Opazovali smo posevek na morebitno prisotnost bolezni in škodljivcev. V času tehnološke zrelosti smo določili pridelek (pridelek sveže mase, vsebnost vlage v pridelku ter na tej podlagi pridelek suhe snovi), določili kvaliteto pridelka (odstotek maščob v suhi snovi) in jih primerjali med lokacijami.
Rajonizacija vrste – drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum (Schreb.) Schreb.)
V letu 2018 smo izvajali zadnje leto v štiriletnem poskusu pridelovanja drobnocvetnega vrbovca za treh lokacijah: Žalec, Blatna Brezovica in Logarska dolina. Opazovali smo rast in razvoj ter pojav bolezni in škodljivcev.
A: Tehnologije gnojenja – odmerki N, rožmarin (Rosmarinus officinalis L.)
2020:
V letu 2020 smo nadaljevali s poljskim poskusom, v katerem preučujemo ustrezen letni odmerka dušika. V tehnološki poskus smo vključili sorto Arp, ki je po literaturi odporna na mraz in vsebuje zadostno količino karnozolne kisline (nad 2,5 %). Sadike so posajene na razdalji 50 cm v vrsti in 50 cm med vrstami. Za vsako obravnavnaje je 50 rastlin.
Odmerki dušika so 0, 20, 40, 60 in 80 kg N/ha.
Več v priponki. Različni odmerki dušika
Spomladi 2019 smo pregledali, kako so rastline v poskusu prezimile in ugotovili, da je na vsaki parceli propadlo po nekaj rastlin; tako je bilo na parcelah po 22 do 24 rastlin (namesto posajenih 25). Čez zimo smo jih pokrili z mrežo in kopreno.
Zaradi spremembe namembnosti površine, kjer je bil posajen poskus z rožmarinom, smo imeli namen poskus prestaviti na novo lokacijo (parc. št. 1053/20, K.O. Žalec) v maju, vendar zaradi obilnih padavin v maju 2019 tega nismo mogli opraviti. Poskus smo prestavili in posadili 15. 6. 2019. Po presajanju je nastopilo obdobje visokih temperatur in suše, zato smo nasad večkrat namakali. Nasad smo oskrbovali v skladu z dobro agronomsko prakso. Rastline so zaradi visokih temperatur in suše kljub namakanju nekoliko zastale v rasti. Zaradi sajenja pozno v sezoni (neugodne vremenske razmere) in predno so se rastline vrastle, je že bilo prepozno za dognojevanje z dušikom. Zato bomo s poskusom gnojenja nadaljevali prihodnje leto. Leto 2019 je prvo leto poskusa, saj smo rastline posadili na novo lokacijo.
Rastline smo poželi 19. 9. 2019, določili pridelek in izvedli kemijske analize
Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.
B: Tehnologije, gostota nasada – razdalje sajenja rožmarina (Rosmarinus officinalis L.)
2020:
V letu 2020 smo posadili poskus v katerem proučujemo različne razdalje sajenja pri rožmarinu sorte Arp. Razdalje sajenja so 30, 40, 50 in 60 cm med rastlinami.
Več v priponki. Tehnologija razdalja sajenja
V letu 2019 smo poizvedovali za sadike sorte Arp pri različnih vrtnarijah v Sloveniji. Začeli smo tudi z razmnoževanjem sorte Arp s potaknjenci. Iz matičnih rastlin smo jih pridobili 100, in iz njih vzgajamo 50 sadik. Ostali potaknjenci in sadike so propadli.
Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.
Določevanje odmerka dušika za gnojenje rožmarina (Rosmarinus officinalis L.)
V letu 2018 smo izvedli tehnološki poskus s področja gnojenja rožmarina sorte Arp z dušikom, in sicer smo želeli določiti ustrezni letni odmerek dušika.
Določevanje ustrezne količine semena za setev rička (Camelina sativa (L.) Crantz)
V letih 2017 in 2018 smo na lokaciji Žalec (IHPS) postavili bločni poljski poskus v treh ponovitvah s semenom populacije Prekmurje s ciljem preveriti, ali je količina semena za setev 6 kg/ha v razmerah Savinjske doline (nižinska lokacija) res dovolj visoka, saj se je doslej nakazalo, da v tem primeru, brez ročnega pletja (za to vrsto ni registrirane uporabe herbicidov), plevel dokaj hitro preraste posevek, ki je obenem tudi redek.
Tehnloški list riček
Riček ali toter je enoletnica iz družine križnic (Brassicaceae). Razvejano rahlo dlakavo steblo izrašča iz listne rozete od 30 do 100 cm visoko. Kot zdravilna rastlina se uporablja v obliki olja, ki ga pridobivajo s stiskanjem semena. To zelišče deluje pri želodčnih težavah – blagodejno vpliva na dolgotrajne rane na želodcu ali dvanajsterniku, znižuje holesterol, uporablja se za kožne bolezni, primerno je za diabetike, odličen je kot antioksidant. Olje je vir esencialnih maščobnih kislin, posebno omega-3.