JAVNA SLUŽBA V VRTNARSTVU

A: Aktivnosti za ureditev postopkov vpisa zelišč v sortno listo

V letu 2024 smo v okviru strokovne naloge selekcija zelišč posredovali na UVHVVR seznam predlaganih vrst zelišč za vpis v sortno listo, glede na število akcesij/populacij v genski banki JSRGB.  Vrste zelišč smo razporedili v prioritetne skupine glede na možnost/zanimanje pridelave v Sloveniji.

Aktivnosti in nadaljnje delo na tem področju je neposredno odvisno od sprejemanja napovedane nove uredbe o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v EU. Sklenili smo, da bomo vpis zelišč v sortno listo izvajali v skladu s postopki kot veljajo za ohranjevalne sorte

B: Zasnova sheme postopkov selekcije za kolmež (Acorus calamus L.)

Na slovenskem tržišču se pojavlja droga kolmeža (Acorus calamus L.) iz uvoza, ki vsebuje

previsoke vsebnost β-azarona, ki je strupena komponenta in je neprimerne kakovosti. Zato je potrebno podrobno proučiti slovenske genske vire tega zelišča. Cilj tega je vpis sorte kolmeža v sortno listo.

Selekcija kolmeža je postopek s katero izboljšamo pridelovalne lastnosti rastlinske populacije kot so višji pridelek, višja vsebnost eteričnega olja ter alfa azarona ter nižja vsebnost beta azarona. Kolmež se razmnožuje vegetativno (z rizomi). Pridelek so rizomi v 3 letu vegetacije. Zato je vrednotenje pridelka enkratno v 3 letu vegetacije.

Glavni cilji selekcije so:

• višji pridelek rizomov,
• višja vsebnost eteričnega olja in v njem višji odstotek alfa azarona in čim nižji odstotek beta azarona ( v evropskem olju kolmeža je do 10 %, v indijskem do 96 %, v ameriškem ga pa ni).

Postopek selekcije kolmeža

Selekcija različnih akcesij populacij iz katerih izberemo superiorne glede na različne parametre:

• višji pridelek rizomov-vrednotenje v 3 letu pridelovanja,
• višja vsebnost eteričnega olja,
• višja vsebnost alfa azarona,
• vsebnost beta azarona naj bi bila čim nižja.

Razmnoževanje izbranih akcesij:

• vegetativno razmnoževanje z rizomi in vzgoja sadik za poskus (po 100 sadik posamezne odbranke),
• presajanje na 1 lokacijo,
• vrednotenje rastlin, pridelka ter vsebnosti eteričnega olja in alfa in beta azarona.

Končana selekcija in vstop v postopek registracije sorte:

• vpis sorte v sortno listo in zaščita kot selekcionirana sorta.

V obdobju od 2018 do 2021 smo iz SRGB izbrali 5 različnih akcesij: SRGB 2933-Homec, SRGB 2936-Zlateče, SRGB 2937-Svetina, SRGB 2938-Kalobje in SRGB 2939-Ljubno, ki smo jih razmnožili in sicer po 50 rastlin vsake akcesije, ki smo jih posadili v selekcijski nasad na poskusno polje IHPS.

Pri rastlinah smo opazovali rast in razvoj, izmerili nekatere morfološke lastnosti: dolžina in širina listov, razrast rastline, dolžina in širina rizomov, dolžina in število členkov rizoma, količina pridelka, količina eteričnega olja ter količino alfa in beta azarona.

V letih 2021-2023 smo odbrali tri akcesije, ki so v prejšnjem obdobju dale najboljše rezultate. To so bile akcesije SRGB 2933-Homec, SRGB 2938-Kalobje in SRGB 2939-Ljubno. Razmnožili smo jih po 50 rastlin vsake akcesije in jih posadili v selekcijski nasad na 2 lokaciji Žalec in Fokovci.

Glede na pridelek v vseh letih selekcije se nakazuje najvišji pridelek pri akcesijah Homec in Kalobje med tem, ko količina eteričnih olj variira med leti in je najvišja pri akcesiji Kalobje.

Vsebnost beta azarona je najnižji pri akcesiji Kalobje v letu 2023 (3,74 %).

C: Sistematično vrednotenja genskega materiala, ki vstopa v sistem selekcije pri navadni dobri misli (Origanum vulgare L.)

Navadna dobra misel je v Sloveniji tradicionalna aromatična rastlina, uporabna kot dišavnica in zdravilna rastlina z antioksidativnim potencialom. Ena pomembnih sestavin je eterično olje. Pri opredelitvi kemične sestave eteričnega olja navadne dobre misli obstaja več različnih kemotipov, ki so značilni za podvrsto in odvisni tudi od razmer rastišča. Glede na razlike posameznih akcesij in populacij, ki jih hranimo v Slovenski rastlinski genski banki, je potrebno podrobno proučiti slovenske genske vire te vrste (navadna podvrsta navadne dobre misli – Origanum vulgare ssp. vulgare) in jih primerjati z lastnostmi vrst, ki so značilne za sredozemsko območje (dlakava podvrsta navadne dobre misli – Origanum vulgare ssp. hirtum). V prihodnosti bi bilo zanimivo s selekcijo vzgojiti sorte, s katerimi bo mogoče v naših pridelovalnih razmerah pridelati rastlinsko drogo visoke in ponovljive kakovosti. V letu 2024 smo začeli z razmnožitevanjem genskega materiala, ki vstopa v sistem selekcije pri navadni dobri misli (Origanum vulgare L.) Razmnoževali smo 2 populaciji (BF) in 2 akcesiji (IHPS) za potrebe poskusov selekcije v letu 2025. Za vsako lokacijo smo vzgojili po 100 rastlin vsake populacije/akcesije v lonce premera 10 cm in jih oskrbovali preko celega leta.

Ovrednotenje genskega materiala – kolmež (Acorus calamus L.)

A: Ovrednotenje genskega materiala – kolmež (Acorus calamus L.)

V letu 2019 smo beležili morfološke lastnosti pri 5 akcesijah kolmeža iz genske banke: SRGB 2933-Homec, SRGB 2936-Zlateče, SRGB 2937-Svetina, SRGB 2938-Kalobje in SRGB 2939-Ljubno, ki so bile na novo posajene na novi lokaciji zaradi prestavitve nasada genske banke v oktobru 2018.

Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.

B: Vzpostavitev kontinuiranega sistema selekcije – kolmež (Acorus calamus L.)

2020:

Po dveh letih poskusa selekcije kolmeža smo izkopali korenine oz. rizome. Izmerili smo dolžino, debelino, število kolenc na rizomu na 10 cm in število koreninic na 10 cm rizoma. Rizome smo oprali, posušili in jih dali v kemično analizo na vsebnost vlage in eteričnega olja, ki je pokazatelj kvalitete.

Foto: SELEKCIJA KOLMEŽA

V letu 2019 smo vzpostavili kontinuiran sistem selekcije s petimi akcesijami kolmeža iz genske banke: SRGB 2933-Homec, SRGB 2936-Zlateče, SRGB 2937-Svetina, SRGB 2938-Kalobje in SRGB 2939-Ljubno. Zaradi mokrega vremena v maju smo jih poskus posadili šele 15. 6. 2019. Poskus smo oskrbovali v skladu z dobro agronomsko prakso. Opazovali smo rast in razvoj in beležili fenofaze v prvem letu poskusa. Poskus je bil izenačen v času intenzivne rasti Razlike pa so se pokazale zlasti jeseni, in sicer v različnem času propada nadzemnega dela.

Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.

Za ovrednotenje genetskega materiala smo izbrali akcesije kolmeža, ki jih hranimo v genski banki zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS in sicer:

• SRGB 2933-Homec,
• SRGB 2936-Zlateče,
• SRGB 2937-Svetina,
• SRGB 2938-Kalobje in
• SRGB 2939-Ljubno.

1. Več…

Zaključki triletnega poskusa introdukcije melise (Melissa officinalis L.)

V sortnem poskusu introdukcije melise (3 različne sorte: Citra, Quedlinburger in akcesija iz kolekcije zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS-SRGB 7121) v letih 2022-2024 smo ugotavljali razrast grmov, pridelek in kvaliteto posamezne sorte ter jih primerjali med seboj, da bi ugotovili, katera sorta je najbolj primerna za gojenje v Sloveniji.

V prvem letu poskusa (2022) v svežem pridelku melise med sortami ni bilo značilnih razlik, pridelali smo povprečno 146 g na rastlino. V drugem letu poskusa (2023) pa se je pridelek pri prvem in drugem spravilu med sortami značilno razlikoval. Značilno največji je bil pri IHPS (140 g in 66 g na rastlino) in značilno najmanjši pri sorti Quedlinburgerer (65 g in 27 g na rastlino).

V letu 2022, ko je bil nasad prvoleten, je bil pridelek pričakovano značilno najmanjši, presenetljivo pa je bil značilno največji v drugem letu (2023), kljub poplavi v začetku avgusta, ki je močno negativno vplivala na pridelek drugega spravila. To je posledica dobrega pridelka prvega spravila. V tretjem letu poskusa (2024) je najbrž nižjemu pridelku 1. spravila botroval poškodovan koreninski sistem zaradi stoječe vode v avgustu 2023 (poplava).

Najvišjo vsebnost eteričnega olja v prvem letu poskusa je imela akcesija IHPS (0,52 mL/100 g vzorca), sledili sta sorti Quedlinburger (0,40 mL/100 g vzorca) in Citra (0,31 mL/100 g vzorca). V drugem letu pridelave je bila količina eteričnega olja pri obeh spravilih pri sorti Quedlinburger primerljiva (0,28 in 0,26  ml/100 g vzorca), medtem ko je bila pri sortah Citra (0,08 in 0,18 ml/100 g vzorca) in IHPS (0,16 in 0,31 ml/100 g vzorca) različna med prvim in drugim spravilom. V tretjem letu poskusa je bila vsebnost eteričnega olja pri vseh sortah pri drugem spravilu višja, in sicer zlasti pri sortah Quedliburger (0,25 in 0,79 mL/100 g vzorca) in akcesiji IHPS (0,23 in 0,48 mL/100 g vzorca), pa tudi pri sorti Citra (0,26 in 0,34 mL/100 g vzorca). Interakcija sorta x leto je značilna. Pri sorti Citra in akcesiji IHPS se je pridelek eteričnega olja  z leti povečeval, pri sorti Quedlinburger pa je bil v tretjem letu manjši kot v drugem letu in le nekoliko večji kot v prvem letu, kljub temu, da je bilo takrat le eno spravilo (prvoletnik).

Iz triletnega sortnega poskusa vidimo, da je bil najvišji pridelek pri akcesija IHPS, sledi ji Citra. Najnižji pridelek smo ugotovili pri sorti Quedlinburger. Glede na količino eteričnega olja je po kakovosti najboljša sorta Quedlinburger, ki je imela najvišjo vsebnost eteričnega olja v drugem in tretjem letu pridelave, sledi ji akcesija IHPS, najnižjo vsebnost eteričnega olja pa je imela v vseh treh letih pridelave sorta Citra.

Zaključki triletnega poskusa ekološka rajonizacija zlate melise (Monarda didyma L. )

V obdobju 2022 do 2024 je potekal triletni poskus ekološke rajonizacije zlate melise pri kateri smo ugotavljali primernost pridelave glede na lokacijo. Poskus je potekal na nižinski lokaciji Žalec, nižinski lokaciji z manj padavin Fokovci in višinski lokaciji Gmajna nad Slovenj Gradcem. Zlata melisa je trajnica. Sadike smo vzgojili na IHPS v Žalcu iz lastnega semena za vse lokacije. Poskus smo sadili na vseh treh lokacijah enako in sicer po 80 rastlin na vsaki lokaciji in razdaljo sajenja 60 cm x 60 cm. Pred spravilom pridelka smo rastline izmerili (višina, širina, število rastlin na sadilno mesto) in sicer v 3 ponovitvah po 20 rastlin. Po spravilu smo stehtali svež pridelek in določili vlago v pridelku. Posušen pridelek (ločili smo liste od stebla) smo kemično analizirali: odstotek vlage, količina celokupnega in v kislini netopnega pepela ter količino eteričnega olja na suho snov.

Pridelek zlate melise je bil značilno večji na lokaciji Fokovci kot na drugih dveh preučevanih lokacijah. V prvem letu (prvoletni nasad, eno spravilo) je bil pridelek značilno večji kot v drugem in tretjem letu. Interakcija Leto prideva x Lokacija pridelave je bila značilna. V letu 2022 med lokacijami v pridelku ni bilo značilnih razlik. V letu 2023 je bil pridelek značilno večji v obeh spravilih na lokaciji Fokovci v primerjavi z drugima dvema lokacijama (na lokaciji Žalec je bila pred drugim spravilom poplava, tako da pridelka drugega spravila nismo mogli smiselno vrednotiti). Lokacija Fokovci je značilno pozitivno izstopala v pridelku v letu 2023. To lokacijo opredeljuje pridelava na agrotekstilu (prekrivka), in očitno je bila v letu 2023 to pozitivna kombinacija za to zelišče  v povezavi z vremenskimi razmerami v tem letu (nadpovprečno toplo in mokro vreme z izrazitimi ekstremi). V pridelku zlate melise med lokacijami v letu 2024 ni bilo značilnih razlik pri nobenem spravilu in tudi ne na letnem nivoju.

V vseh treh letih preizkušanja je bila najvišja vsebnost eteričnega olja na lokaciji Fokovci, razen v letu 2024 pri 2. spravilu, ko je bila najvišja vsebnost na lokaciji Gmajna. Na tej lokaciji je bila v vseh ostalih letih najnižja vsebnost eteričnega olja. V letu 2023 nismo mogli analizirati vzorcev, ker so bili le-ti uničeni v poplavi (1. spravilo) in iz objektivnih razlogov (2. spravilo).

Glede na triletne rezultate preizkušanja zlate melise ugotavljamo, da je glede na pridelek in količino eteričnega olja najprimernejša lokacija Fokovci, nekoliko manj pa lokaciji Žalec in Gmajna. Ugotavljamo, da je pridelava zlate melise primerna za pridelovanje v Sloveniji, seveda ob upoštevanju specifičnosti pridelovalnih pogojev na posamezni lokaciji.

Zaključki triletnega poskusa ekološka rajonizacija sladkega pelina (Artemisia annua L.)

V obdobju 2022 do 2024 je potekal triletni poskus ekološke rajonizacije sladkega pelina pri katerem smo ugotavljali primernost pridelave glede na lokacijo. Poskus je potekal na nižinski lokaciji Žalec, nižinski lokaciji z manj padavin Fokovci in višinski lokaciji Gmajna nad Slovenj Gradcem. Glede na to, da je sladki pelin enoletnica, smo vsako leto na IHPS vzgojili sadike za vse lokacije. Poskus smo sadili na vseh treh lokacijah enako in sicer po 100 rastlin na vsaki lokaciji in razdaljo sajenja 80 cm x 80 cm. Pred spravilom pridelka smo rastline izmerili (višina, širina, število rastlin na sadilno mesto) in sicer v 3 ponovitvah po 20 rastlin. Po spravilu smo stehtali svež pridelek in določili vlago v pridelku. Posušen pridelek (ločili smo liste od stebla) smo kemično analizirali in sicer smo določili odstotek vlage, količina celokupnega in v kislini netopnega pepela ter količino eteričnega olja na suho snov.

Pridelek suhe snovi sladkega pelina na rastlino glede na lokacijo pridelave v letih 2022 do 2024 se na rastlino med lokacijami v nobenem letu ni značilno razlikoval, bila pa je značilna razlika med leti pridelave. Značilno najmanjši pridelek je bil v letu 2023, le 42 g na rastlino, največji pa v letu 2022, 135 g na rastlino. Negativni dejavnik v letu 2023 je bilo vreme saj je bilo nadpovprečno toplo in mokro z izrazitimi ekstremi, kar je vplivalo na rast in razvoj rastlin. Rastline so bile v tem letu slabše razvite kot v ostalih dveh letih, kar je vplivalo na pridelek, ki je bil manjši na vseh lokacijah v primerjavi z drugima dvema preučevanima letoma. V letu 2024 je bil najvišji pridelek na Gmajni (588,3 g/rastlino) in najnižji v Žalcu (439,7 g/rastlino).

Interakcija med dejavniki Leto prideva x Lokacija za pridelek na rastlino (g) kaže, da med lokacijami ni bilo statističnih razlik, med leti pa so bile zlasti leto 2023, ko je bil pridelek najnižji, ker so bile ekstremne vremenske razmere.

Pridelek eteričnega olja na rastlino se je značilno razlikoval glede na leto in glede na lokacijo pridelave V Fokovcih je bil značilno najmanjši, kar je verjetno posledica zbitih bolj nepropustnih tleh in pridelovanja na foliji (edina razlika od ostalih dveh lokacij). Značilno največji je bil na lokaciji Žalec. Če primerjamo leta pridelave, vidimo, da je bil pridelek eteričnega olja na rastlino značilno manjši v letu 2023 kot v letih 2022 in 2024, kar je posledica ekstremnih vremenskih razmer v letu 2023 (veliko padavin tudi v jesenskem delu), ko sladki pelin doseže tehnološko zrelost. Interakcija Leto pridelave x Lokacija pridelave je bila značilna

Glede na dobljene rezultate iz poskusnega pridelovanja sladkega pelina v 3 letih na 3 različnih lokacijah v Sloveniji kažejo, da se pridelek glede na lokacijo ni statistično razlikoval, se je pa pridelek statistično razlikoval med leti. Pridelek eteričnega olja pa se je statistično razlikoval tako glede na lokacijo, kot na leto pridelave. Pridelava sladkega pelina v Sloveniji je priporočljiva, vendar je potrebno upoštevati značilnosti lokacije, kot tudi leto pridelave.

Zaključki triletnega poskusa ekološka rajonizacija mačje mete Nepeta cataria L.

V obdobju 2022 do 2024 je potekal triletni poskus ekološke rajonizacije mačje mete pri katerem smo ugotavljali primernost pridelave glede na lokacijo. Poskus je potekal na nižinski lokaciji Žalec, nižinski lokaciji z manj padavin Fokovci in višinski lokaciji Gmajna nad Slovenj Gradcem.Mačja meta je trajnica. Spomladi 2022, smo na IHPS vzgojili sadike za vse lokacije. Poskus smo sadili na vseh treh lokacijah enako in sicer po 80 rastlin na vsaki lokaciji in razdaljo sajenja 60 cm x 60 cm. Pred spravilom pridelka smo rastline izmerili (višina, širina, število rastlin na sadilno mesto) in sicer v 3 ponovitvah po 20 rastlin. Po spravilu smo stehtali svež pridelek in določili vlago v pridelku. Posušen pridelek (ločili smo liste od stebla) smo kemično analizirali in sicer smo določili odstotek vlage, količina celokupnega in v kislini netopnega pepela ter količino eteričnega olja na suho snov.

Povzetek rezultatov poskusa treh let pokaže, da je mačja meta zelo občutljiva, saj je na dveh lokacijah kmalu propadla, le na lokaciji Žalec je rastla v sklopu vsa tri leta in dala določen pridelek. Na lokaciji Gmajna je propadla zaradi napada divjadi in koreninske gnilobe spomladi 2024, na lokaciji Fokovci pa je večina rastlin propadla zaradi koreninske gnilobe pred drugim spravilom v tretjem letu. Če primerjamo pridelek v poskusu s podatki o potencialnem pridelku iz literature, ki je 2 t/ha suhe herbe (Wagner, 1997), ugotovimo, da je pridelek primerljiv z literaturnimi podatki v posameznih letih razen na lokaciji Žalec in Fokovci  pri 1. spravilu v letu 2023, kar je posledica neugodnih vremenskih pogojev-obilica padavin v spomladanskem obdobju in na lokaciji Žalec v tretjem letu poskusa (leta 2024), kar je posledica poplave v letu 2023 .

Glede na dobljene rezultate količine eteričnega olja v letih 2022-2024, razen za vse lokacije za 2. spravilo v letu 2023 iz objektivnih razlogov, ugotavljamo da je količina eteričnega olja v vseh letih najvišja na lokaciji Fokovci in najnižja na lokaciji Gmajni.

Poskusi nakazujejo, da je pridelava mačje mete v Sloveniji primerna zlasti na lokaciji Fokovci (lokacija z manj padavinami) tako po količini pridelka, kot tudi po vsebnosti eteričnih olj, nekoliko manj pa na lokaciji Žalec. Višinska lokacija se je izkazala za primerljivo glede količine pridelka, vendar je pridelek izpadel v letih 2023 (2. spravilo) in 2024 obe spravili. Izpad pridelka na lokaciji Gmajna in Fokovci kažeta, da je potrebno oskrbovati in zaščititi poskuse pred koreninskimi boleznimi in škodljivci. Zato priporočamo, da bi s poskusom nadaljevali, saj bi lahko le na tak način pridobili več podatkov glede količine in kvalitete pridelka in lažje svetovali o primernosti pridelave mačje mete v Sloveniji.

A: Preskušanje sort, introdukcija – rožmarin (Rosmarinus officinalis L.)

2020:

Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu izvajamo poskuse introdukcije tujih sort rožmarina drugo leto. Proučujemo rast in razvoj, dovzetnost za bolezni in škodljivce in količino in kvaliteto pridelka. Podrobnejši rezultati bodo podani v zaključnem poročilu.

Foto: Introdukcija rožamrina in ekološka rajonizacija na lokaciji Žalec

V poskus introdukcije rožmarina so vključene 3 sorte: Arp, Blue Win in akcesija iz kolekcije IHPS. Glavna njihova značilnost je, da so prezimno trdne.
Rastline so posajene na razdalji 50 cm v vrsti in na medvrstni razdalji 50 cm. Posajenih je po 50 rastlin vsake sorte.

V letu 2019 smo v aprilu pregledali, kako so rastline v poskusu preživele čez zimo, in ugotovili, da so preživele vse. Čez zimo smo jih pokrili z mrežo in kopreno. Zaradi spremembe namembnosti površine, kjer je bil posajen poskus z rožmarinom v letu 2018 in spomladi 2019, smo poskus prestavili na novo lokacijo: parc. št. 1053/20, K.O. Žalec. Zaradi obilnih padavin v maju 2019 smo prestavljanje in sajenje izvedli šele 15. 6. 2019. Poskus smo oskrbovali v skladu z dobro agronomsko prakso.

Poskus smo poželi 19. 9. 2019, izmerili količino pridelka in vlago v svežem in suhem pridelku, količino eteričnega olja in karnozolne kisline pri vseh treh sortah.

Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.

B: Rajonizacija vrste – laški smilj (Helichrysum italicum (Roth) G. Don fil.)

2020:

Nova višinska lokacijaekoloke rajonizacije

Zaradi odpovedi lokacije v Logarski dolini smo se v letu 2020 dogovorili za Matejem Krivcem, ki ima kmetijo na 1200 m nad Logarsko dolino, da lahko na njegovi njivi imamo poskus ekloške rajonizacije laškega smilja, trajnega lana in ajbiša. Pripravil je zemljo, IHPS pa je najprej posadil poskus, potem ga  ogradil in napeljal električnega pastirja za zaščito pred divjadjo.

Rastline so dobro uspevale in dale lep pridelek za prvoletni nasad. Rezultate bomo podali v zaključnem poročilu.

Foto: Nova višinska lokacija ekološke rajonizacije

Ekološka rajonizacija v Novi Gorici

V dobrem sodelovanju z Biotehniško šolo Šempeter pri Novi Gorici in tehnično sodelavko Ingrid Bratušek, ki oskrbuje nasad preko sezone, izvajamo poskus ekološke rajonizacije zelišč že drugo leto. Zasledujemo rast in razvoj rastlin laškega smilja, trajnega lana in ajbiša, vpliv b bolezni in škodljivcev in ob spravilu pridelka količino svežega in suhega pridelka ter kemične parametre kvalitet pridelka: vsebnost vlage, količino celokupnega pepela in v kislini netopnega preostanka, količino eteričnih olj (laški smilj) ali količino maščob (trajni lan).

Področnejši rezultati bodo podani v zaključnem poročilu.

Foto: Ekološka rajonizacija v Novi Gorici

V letu 2019 smo ponovno posadili poskus, kot smo ga proučevali do leta 2017, ko so vse rastline propadle čez zimo. Poskus s sadikami, ki smo jih vzgojili v rastlinjaku v letu 2018, smo v letu 2019 posadili na lokacije: Žalec, Nova Gorica in Logarska dolina.

Poskus smo posadili na lokaciji Žalec 15. 6. 2019, na lokaciji Nova Gorica 1. 6. 2019 in na lokaciji Logarska dolina 20. 6. 2019. Razdalja med rastlinami je bila 30 cm, medvrstna razdalja pa 30 cm. Na vsako lokacijo smo posadili po 50 rastlin. Rastline so se dobro vrastle in razrastle. Ves čas smo na vseh treh lokacijah popisovali tehnološke ukrepe, ki so bili opravljeni in razvojne faze.

Žetev laškega smilja smo opravili v Logarski dolini 29. 8. 2019 in v Novi Gorici 30. 8. 2019, v Žalcu pa 2. 9. 2019. Na vseh lokacijah smo stehtali svež pridelek, odvzeli vzorec za določanje vlage v svežem in suhem pridelku, določili količino celokupnega pepela, v kislini netopnega pepela in količino eteričnega olja.

Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.

C: Rajonizacija vrste – trajni lan (Linum perenne L.)

V letu 2019 smo začeli s triletnim poskusom rajonizacije trajnega lana (Linum perenne L.) in sicer na lokacijah: Žalec, Nova Gorica in Logarska dolina.

Poskuse smo zasnovali tako, da smo posadili na vsaki lokaciji po 50 rastlin in sicer na medvrstni razdalji 20 cm in razdalji med rastlinami 20 cm. Sadike smo vzgojili na IHPS v letu 2018.

Poskus smo morali zaradi obilice padavin in razmočenega terena v maju 2019 saditi šele v juniju in sicer: v Novi Gorici 6. 6., v Žalcu 15. 6. in v Logarski dolini 20. 6. 2019. Nasade smo na vseh lokacijah redno oskrbovali in namakali. Rastline so se dobro vrastle in razrastle. Razrast je bila grmičasta in bolj polegla, kar je značilno za prvoletne rastline. Ves čas smo na vseh treh lokacijah popisovali razvojne faze in tehnološke ukrepe, ki so bili opravljeni. Pri posameznih rastlinah je nastopilo cvetenje in tvorjenje semena. Večina rastlin pa je ostala v vegetativni fazi zato tudi nismo mogli izmeriti pridelka. Ves pridelek smo porabili za kemične analize.

Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.

D: Rajonizacija vrste – slez (Althaea officinalis L.)

V letu 2019 smo začeli s triletnim poskusom ekološke rajonizacije sleza (Althaea officinalis L.) in sicer na lokacijah: Žalec, Nova Gorica in Logarska dolina.

Poskuse smo zasnovali tako, da smo posadili na vsaki lokaciji po 50 rastlin in sicer na medvrstni razdalji 50 cm in razdalji med rastlinami 50 cm. Sadike smo vzgojili na IHPS v letu 2018. V Novi Gorici smo posadili po 10 rastlin, ki so bile sejane spomladi 2017, 10 rastlin, ki so bile sejane jeseni 2017 in 30 rastlin, ki so bile sejane spomladi 2018, da smo primerjali količino pridelka glede na starost sadik. Na ostalih lokacijah smo posadili sadike, ki so bile posejane spomladi 2018.

Sajenje smo morali zaradi obilice padavin in razmočenega terena v maju 2019 prestaviti v junij 2019. Poskus smo posadili: v Novi Gorici 6. 6., v Žalcu 15. 6. in v Logarski dolini 20. 6. 2019. Nasade na vseh lokacijah smo redno oskrbovali in namakali Rastline so se dobro vrastle in razrastle. Ves čas smo na vseh treh lokacijah popisovali razvojne faze in tehnološke ukrepe, ki so bili opravljeni.

Poskuse s slezom smo poželi na vseh treh lokacijah in sicer: v Žalcu 22. 9., v Novi Gorici 22. 10. in v Logarski dolini 18. 10. 2019. Določili smo količino pridelka, vlago v svežem in suhem pridelku, količino celokupnega pepela in v kislini netopnega pepela.

Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.

Do leta 2018 je v okviru strokovne naloge Ekološka rajonizacija zdravilnih rastlin poteklo preskušanje izbranih tržno zanimivih zelišč v različnih pridelovalnih območjih Slovenije. V preskušanja so bile vključene pretežno populacije, ki izvirajo iz Slovenije. V okviru Javne službe za zelišča je nalogi ekološka rajonizacija zelišč dodana tudi introdukcija zelišč, v okviru katere poteka preskušanje novih in tržno zanimivih vrst ali sort, ki so križane in selekcionirane v tujini, v naših agroekoloških razmerah in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo.

Rajonizacija vrste in sort – riček (Camelina sativa (L.) Crantz)

V letu 2018 smo spomladi posejali seme rička treh sort (Calena, populacija Koroška in populacija Prekmurje) na treh lokacijah (Žalec, Blatna Brezovica in Logarska dolina).  Med vegetacijo smo opazovali razvojne faze rička po BBCH. Opazovali smo posevek na morebitno prisotnost bolezni in škodljivcev. V času tehnološke zrelosti smo določili pridelek (pridelek sveže mase, vsebnost vlage v pridelku ter na tej podlagi pridelek suhe snovi), določili kvaliteto pridelka (odstotek maščob v suhi snovi) in jih primerjali med lokacijami.

Več…

Rajonizacija vrste – drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum (Schreb.) Schreb.)

V letu 2018 smo izvajali zadnje leto v štiriletnem poskusu pridelovanja drobnocvetnega vrbovca za treh lokacijah: Žalec, Blatna Brezovica in Logarska dolina. Opazovali smo rast in razvoj ter pojav bolezni in škodljivcev.

Več…

Rezultati tehnologij pridelovanja v letu 2024

Zaključki triletnega poskusa tehnologije pridelovanja melise (Melissa officinalis L.) – razdalje sajenja

V obdobju od 2022 do 2024 smo izvajali tehnološki pokus razdalja sajenja melise. Razdalje sajenja so bile: 40 cm x 40 cm, 50 cm x 50 cm, 60 cm x 60 cm in 80 cm x 80 cm, posadili smo po 80 rastlin za vsako obravnavanje. Znotraj vsakega obravnavanja smo imeli 3 ponovitve po 20 rastlin. Poskus smo posadili 19. maja 2022 na poskusnem polju IHPS v Žalcu. Melisa je trajno zelišče in med najbolj razširjenimi v pridelavi v Sloveniji.

Spravilo smo izvajali glede na razvojne fazo, in sicer tik pred cvetenjem. Pri vsakem obravnavanju smo vsakič izmerili višino in širino vsake rastline, prešteli število poganjkov, stehtali svežo maso pridelka ter vzeli vzorce za določitev vlage, na podlagi česar smo izračunali pridelek suhe snovi na rastlino in na enoto površine. S kemijskimi analizami smo določili količino vlage, količino celokupnega pepela in v kislini netopnega preostanka ter količino eteričnega olja.

Rastline so bile značilno najvišje pri razdalji 80 cm x 80 cm (v letu 2022 je bila višina 41 cm, v letu 2023 81 cm in 40 cm glede na spravilo ter v letu 2024 51,4 cm in 27 cm glede na spravilo). Pri razdalji med rastlinami 40 cm x 40 cm, za primerjavo, so bile rastline v letu 2023 visoke 60 cm oziroma 29 cm glede na spravilo. Širina rastlin se je značilno povečevala s povečevanjem razdalje med rastlinami. Pri razdalji 80 cm x 80 cm je bila v letu 2023 67 do 75 cm.  Število poganjkov je bilo v prvem letu značilno največje pri razdalji med rastlinami 60 cm x 60 cm, drugem letu poskusa se je pri obeh spravilih značilno povečevalo s povečevanjem razdalje med rastlinami (pri razdalji 40 cm x 40 cm je bilo 50 oz. 60 poganjkov, pri razdalji 80 x 80 cm je bilo 109 oz. 132 poganjkov).

Tudi pridelek na rastlino (sveža masa) se je značilno povečeval s povečevanjem razdalje med rastlinami v vseh letih. V letu 2022 je bil pridelek pri prvoletnih rastlinah, ki smo jih porezali enkrat (7. septembra), od 80 g pri razdalji 40 x 40 cm do 346 g pri razdalji 80 cm x 80 cm. V letu 2023 je bil pridelek na rastlino pri prvem spravilu od 68 g pri razdalji 40 x 40 cm do 195 g pri razdalji 80 x 80 cm, pri drugem spravilu pa od 25 g do 78 g na rastlino. Značilno najmanjši je bil pri razdaljah 40 cm x 40 cm in 50 cm x 50 cm, značilno večji pri razdalji 60 cm x 60 cm in značilno največji pri razdalji 80 cm x 80 cm. V letu 2024 se je pri obeh spravilih pridelek na rastlino značilno povečeval z razdaljo med rastlinami, s tem da pri prvem spravilu med razdaljo 60 cm x 60 cm in 80 cm x 80 cm ni bilo značilne razlike. Pri prvem spravilu je bil od 127 g na rastlino pri 40 cm x 40 cm do 390 g pri 60 cm x 60 cm in 280 g pri 80 cm x 80 cm, pri drugem spravilu od 117 g na rastlino pri 40 cm x 40 cm do 270 g pri 80 cm x 80 cm.

Skupna analiza podatkov kot faktorski poskus pokaže, da se je pridelek na rastlino značilno povečeval s povečevanjem razdalje med rastlinami in da je bil značilno največji v tretjem letu pridelave.

Ker se pri pridelku na rastlino nakazuje kot najbolj primerna glede pridelka največja preučevana razdalja med rastlinami, smo izračunali tudi pridelek na enoto površine, saj je s povečevanjem razdalje med rastlinami obenem manj rastlin na enoto površine. Pridelek na enoto površine je bil značilno večji pri razdalji 50 cm x 50 cm v primerjavi z 80 cm x 80 cm. Če imamo torej na voljo manj prostora, za isti pridelek rastline posadimo raje na 50 cm x 50 cm.

Vsebnost eteričnega olja se ni bistveno razlikovala glede na razdaljo sajenja (v letu 2022 je bila od 0,44 do 0,50 mL/100 g suhe snovi, v letu 2023 pa od 0,11 do 0,31 mL/100 g,  v letu 2024 od 0,17 do 0,56 mL/100 g). Se je pa razlikoval pridelek eteričnega olja na rastlino tako glede na razdaljo sajenja kot glede na leto. Pridelek eteričnega olja na rastlino se je značilno povečeval s povečevanjem razdalje med rastlinami, v letu s poplavo je bil značilno najmanjši, celo značilno manjši kot v prvoletniku.

Glede na dobljene rezultate v letih 2022-2024 priporočamo pri melisi razdaljo sajenja 80 cm x 80 cm tako z vidika količine kot kakovosti pridelka (najvišji pridelek in največja vsebnost eteričnega olja. Poleg tega se je izkazalo, da je pridelek na enoto površine je bil značilno večji pri razdalji 50 cm x 50 cm v primerjavi z 80 cm x 80 cm. Če imamo torej na voljo manj prostora, za isti pridelek rastline posadimo raje na 50 cm x 50 cm.

Primerjava pridelave v zaščitenem prostoru in na prostem – poprova meta (Mentha x piperita L.)

Poprova meta je trajno zelišče, ki ga pridelujejo po vsej Sloveniji. Zaradi spremenjenih podnebnih pogojev in velikih ekstremov (obilica padavin) smo preizkusili pridelovanje v zaprtem prostoru (odprt tunel) in na prostem. Hkrati smo proučevali, če pokrit prostor vpliva tudi na količino eteričnega olja v pridelku. Izbrali smo sorto Mitcham, ki jo pridelujemo v okviru Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin že od leta 1982 in se je dobro aklimatizirala v naših pridelovalnih razmerah.

V letu 2024 smo nadaljevali štiri letni tehnološki poskus pridelave poprove mete v zaščitenem prostoru (odprt tunel) in na prostem in sicer smo cel poskus posadili na novo zaradi poplave v 2023, ko je zaradi stoječe vode cel poskus propadel. Tako je bilo leto 2024 prvo leto poskusa. Sadike smo vzgojili iz stolonov v letu 2023. Posadili smo po 108 sadik za vsako obravnavanje. Razdalja sajenja je bila 40 cm x 40 cm. Sadili smo v 3 bloke po 36 rastlin. Rastline v tunelu smo namakali z razpršilci 2-3 krat na teden. Rastline na prostem smo namakali po potrebi (v juliju in avgustu 2 krat na teden). Bolezni in škodljivcev nismo zasledili.

Izvedli smo dve spravili (2. 7. 2024 in 24. 9. 2024). Pred spravilom smo izmerili rastline: višina, širina, število poganjkov. Svež pridelek smo stehtali, vzeli vzorec za vlago in ga posušili. Ovrednotili smo tudi delež listov in stebel v pridelku. Suh pridelek smo kemijsko analizirali: odstotek vlage, celokupni pepel in vsebnost eteričnega olja.

Pri prvem. spravilu so bile rastline pod tunelom značilno višje in širše ter niso imele značilno več poganjkov kot rastline na prostem. V spomladanskem obdobju je bilo obilo padavin in so tla ostajala mokra. Posledica tega je slabša rast rastlin na prostem. Do drugega. spravila so se rastline na prostem zelo opomogle. V tem času so imele značilno višje in širše grmičke ter primerljivo število poganjkov kot rastline pod odprtim tunelom.

Pridelek poprove mete je bil pri prvem. spravilu značilno večji pod odprtim tunelom kot na prostem. Pri drugem. spravilu in na letnem nivoju med lokacijama ni bilo značilnih razlik v pridelku.

Količina eteričnega olja je bila pri prvem spravilu pod tunelom bistveno višja kot na prostem, kar se pri drugem spravilu ni ponovilo, ampak je bila vsebnost pri obeh obravnavanjih skoraj enaka.

A: Tehnologije gnojenja – odmerki N, rožmarin (Rosmarinus officinalis L.)

2020:

V letu 2020 smo nadaljevali s poljskim poskusom, v katerem preučujemo ustrezen letni odmerka dušika. V tehnološki poskus smo vključili sorto Arp, ki je po literaturi odporna na mraz in vsebuje zadostno količino karnozolne kisline (nad 2,5 %). Sadike so posajene na razdalji 50 cm v vrsti in 50 cm med vrstami. Za vsako obravnavnaje je 50 rastlin.

Odmerki dušika so 0, 20, 40, 60 in 80 kg N/ha.

Več v priponki. Različni odmerki dušika

Spomladi 2019 smo pregledali, kako so rastline v poskusu prezimile in ugotovili, da je na vsaki parceli propadlo po nekaj rastlin; tako je bilo na parcelah po 22 do 24 rastlin (namesto posajenih 25). Čez zimo smo jih pokrili z mrežo in kopreno.

Zaradi spremembe namembnosti površine, kjer je bil posajen poskus z rožmarinom, smo imeli  namen poskus prestaviti na novo lokacijo (parc. št. 1053/20, K.O. Žalec) v maju, vendar zaradi obilnih padavin v maju 2019 tega nismo mogli opraviti. Poskus smo prestavili in posadili 15. 6. 2019. Po presajanju je nastopilo obdobje visokih temperatur in suše, zato smo nasad večkrat namakali. Nasad smo oskrbovali v skladu z dobro agronomsko prakso. Rastline so zaradi visokih temperatur in suše kljub namakanju nekoliko zastale v rasti. Zaradi sajenja pozno v sezoni (neugodne vremenske razmere) in predno so se rastline vrastle,  je že bilo prepozno za dognojevanje z dušikom. Zato bomo s poskusom gnojenja nadaljevali prihodnje leto. Leto 2019 je prvo leto poskusa, saj smo rastline posadili na novo lokacijo.

Rastline smo poželi 19. 9. 2019, določili pridelek in izvedli kemijske analize

Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.

B: Tehnologije, gostota nasada – razdalje sajenja rožmarina (Rosmarinus officinalis L.)

2020:

V letu 2020 smo posadili poskus v katerem proučujemo različne razdalje sajenja pri rožmarinu sorte Arp. Razdalje sajenja so 30, 40, 50 in 60 cm med rastlinami.

Več v priponki. Tehnologija razdalja sajenja

V letu 2019 smo poizvedovali za sadike sorte Arp pri različnih vrtnarijah v Sloveniji. Začeli smo tudi z razmnoževanjem sorte Arp s potaknjenci. Iz matičnih rastlin smo jih pridobili 100, in iz njih vzgajamo 50 sadik. Ostali potaknjenci in sadike so propadli.

Več v končnem poročilu Javne službe v vrtnarstvu 2019.

Določevanje odmerka dušika za gnojenje rožmarina (Rosmarinus officinalis L.)

V letu 2018 smo izvedli tehnološki poskus s področja gnojenja rožmarina sorte Arp z dušikom, in sicer smo želeli določiti ustrezni letni odmerek dušika.

Več…

Določevanje ustrezne količine semena za setev rička (Camelina sativa (L.) Crantz)

V letih 2017 in 2018 smo na lokaciji Žalec (IHPS) postavili bločni poljski poskus v treh ponovitvah s semenom populacije Prekmurje s ciljem preveriti, ali je količina semena za setev 6 kg/ha v razmerah Savinjske doline (nižinska lokacija) res dovolj visoka, saj se je doslej nakazalo, da v tem primeru, brez ročnega pletja (za to vrsto ni registrirane uporabe herbicidov), plevel dokaj hitro preraste posevek, ki je obenem tudi redek.

Več…

Tehnloški list riček

Riček ali toter je enoletnica iz družine križnic (Brassicaceae). Razvejano rahlo dlakavo steblo izrašča iz listne rozete od 30 do 100 cm visoko. Kot zdravilna rastlina se uporablja v obliki olja, ki ga pridobivajo s stiskanjem semena. To zelišče deluje pri želodčnih težavah – blagodejno vpliva na dolgotrajne rane na želodcu ali dvanajsterniku, znižuje holesterol, uporablja se za kožne bolezni, primerno je za diabetike, odličen je kot antioksidant. Olje je vir esencialnih maščobnih kislin, posebno omega-3.

Več…