Pilotni projekt: Model certificiranja slovenske zelenjave

PONOVNO NA KMETIJI TURK

Dne 23. oktobra 2020  smo skupaj z predstavniki partnerja v projektu iz Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto opravili obisk kmetije Turk, kjer smo se pomenili o dosedanjih aktivnostih na kmetiji v zvezi z zgoraj navedenim pilotnim projektom. Ugotavljamo, da so tržnice, kjer se prodaja zelenjava zanemarljive glede možnosti prodaje neslovenske zelenjave pod slovenskim poreklom. Verjetno so glavi vir podtvarjanja tuje zelenjave pod slovensko, veletrgovine, ker se zadeva masovno obrača. Tu bi morali imeti vsi slovenski pridelovalci zelenjave, vsak svojo kodo, da bi se njihov pridelek ob prodaji ločeno evidentiral in bi se točno vedelo vsak trenutek stanje njihove zelenjave v trgovini, koliko se je že prodalo in koliko je še na zalogi. Zadeva bi bila lahko potem vezana na davčno številko posamezne kmetije.  Na tržnicah pa vlada predvsem zaupanje kupcev do prodajalcev. Zato plombiranje slovenske zelenjave in dodatno nek certifikat nebi nič spremenilo pri sami prodaji na tržnici. Pridelovalcem zelenjave, ki prodajajo na tržnici bi sistem certificiranja še samo dodatno obremenilo celoten proces pridelave in prodaje, nebi pa od tega verjetno nič več imeli. Ugotavljamo tudi, da se verjetno precej zelenjave proda tudi na domu, kar pa ni nikjer zavedeno, če to ni izvedeno na način, kot ga imajo na kmetiji Turk, ko imajo za te zadeve svojo butično trgovino na kmetiji, kjer prodajajo pridelke iz lastne pridelave in izdajajo za te pridelke račune. Pogovorimo se še o potrebnih aktivnostih za naprej.

     

DEMONSTRACIJE NA KMETIJI ŽALER

Dne 22.9.2020 in 24.9.2020 smo izvedli predstavitve našega projekta na kmetiji Žaler na Ljubečni. Demonstracije so potekale z namenom prenosa znanja v prakso. Organizirali smo tri demonstracije za različne povabljene. Povabili smo člane kmetij, ki se ukvarjajo s pridelovanjem zelenjave.

Uvodoma smo predstavili kmetijo Žaler, ki je partner pri projektu in namen samega projekta. Predstavili smo tudi možne načine evidentiranja in certifikacije. Nosilec kmetije, gospod Žaler, vodi evidence, ki smo jih pripravili v okviru projekta. Pokazali smo katere podatke beleži, kako pogosto, kakšne ima težave, ter kako bi vodenje teh evidenc omogočalo certifikacijo.

Po predstavitvah smo z anketo od udeležencev želeli dobiti informacije, kateri od predstavljenih načinov evidentiranja bi ustrezal njim, kaj bi spremenili, ali menijo da bi jim certifikat mogoče izboljšal možnosti za prodajo, ali bi dal dodano vrednost njihovim pridelkom.

Pridelovalci zelenjave si želijo več inšpekcijskega nadzora nad vsemi prodajalci. Pravijo, da so na tržnicah stalno prisotni prodajalci, ki zelenjavo pripeljejo iz tujine in jo tu prodajajo kot svojo. Menijo, da bi pomagal tudi večji nadzor nad uvozom, ne pa nad domačimi pridelovalci.

Udeleženci demonstracije, ki že prodajajo na tržnici, pravijo, da je najpomembnejše zaupanje kupcev. Kupec, ki vidi, da je zelenjava kakovostna in domača, se vrača. Pomembno je, da to zaupanje vzdržujejo. Dodaten certifikat, bi mogoče privabil kakšno novo stranko, s predpostavko, da se kupce pouči, kaj takšen certifikat pomeni. Kupci se morajo odločiti, da bodo kupovali slovensko zelenjavo.

Glede vodenja evidenc pa pravijo, da je že sedaj precej evidenc. Če bi morali voditi še dodatne, bi morale biti poenostavljene, digitalne ali povezane z evidencami, ki jih že pišejo.

  

  

VABILO na DEMONSTRACIJO – PRENOS ZNANJA V PRAKSO v okviru pilotnega projekta Model certificiranja slovenske zelenjave

Celotno vabilo si lahko preberete na tej povezavi.

IZOBRAŽEVANJE IZVAJACEV CERTIFICIRANJA PRIDELKA HMELJA

Dne 12. in 21 avgusta 2020 smo izvedli dve delavnici za vse izvajalce certificiranja pridelka hmelja, ki to delo opravljajo na 13-ih imenovanih centrih za certificiranje pridelka hmelja, kolikor jih deluje v Sloveniji. Seznanili smo jih z vsebino pilotnega projekta z naslovom: Model certificiranja slovenske zelenjave. Po predstavitvi in skupni razpravi smo jih povabili, da nam izpolnijo anketni vprašalnik, ki smo jim ga pripravili za delavnico. Vsi izvajalci so se strinjali, da bi morali tudi na tem področju nekaj ukreniti v smeri zaščite slovenske zelenjave. So pa skoraj vsi bili mnenja, da bo to težko izvesti, kar so dokazali tudi z izpolnjenimi vprašalniki.

OBISK PODJETJA DATALAB V LJUBLJANI

Dne 29. julija 2020 smo opravili obisk podjetja Datalab SI, d.o.o. v Ljubljani. Menili smo se glede uporabe računalniškega programa Pantheon, ki ga ponujajo kmetijam za vodenje evidenc. V sklopu tega programa lahko posamezna kmetija, ki ta program uporablja vodi celotno evidenco od pridelave na svojih kmetijskih površinah, do prodaje kmetijskih pridelkov iz svojih kmetijskih površin, vključno z izdajo računov. Prestavili so nam ta program kaj vse vsebuje in kako se uporablja v praksi. Sam program je za kmetije plačljiv in sicer lahko program kupijo, ali pa plačujejo mesečno najemnino. Sam program je vsebinsko zelo zanimiv, saj morajo kmetje v začetku vnesti vse podatke od svojih pridelovalnih površin (velikost posamezne površine, vrsto in sorto kulture, ki jo na posamezno površino posejejo oziroma posadijo). Sam program jih vodi vse do izdaje računov in to celo preko mobilne aplikacije. Program bi pri izvedbi certificiranja zelenjave bil zelo uporaben.

PONOVNO NA KMETIJI TURK

Dne 23. julija 2020 smo ponovno opravili obisk kmetije Turk. Obisk kmetije smo opravil z namenom, da preverimo izpolnjevanje evidenc na sami kmetiji za potrebe pilotnega projekta in ocenjevanje pridelkov zelenjave ob spravilu. Pregledali smo evidence, ki nam jih pošiljajo po el. pošti. Ugotavljam, da evidence dobro izpolnjujejo po naših navodilih in nam jih sproti pošiljajo. Nato smo se pomenili glede načina ocenjevanja pridelkov zelenjave. Povedali so mi, da je to delo pri določenih vrstah zelenjave zelo težko napraviti, saj recimo paradižnik hkrati cveti in tudi dozoreva in se ne ve kolikšen izplen pridelka bo na koncu. Tudi pri solati je podobno, če ne poberejo vso naenkrat. Ko prično pobirati prvo solato, je lahko težka recimo pol kilograma ena glava, ko pa recimo po 14 dneh pobirajo zadnjo pa lahko tehta tudi že preko 1 kg. Ocena pridelka pred spravilom posamezne vrste in sorte zelenjave je tako zelo težavna in je dejansko zelo okvirna na podlagi preteklih izkušenj, koliko pridelka so v preteklosti pridelali te vrste zelenjave na določeno površino. Nato mi povedo, da imajo za svojo kmetijo za vodenje evidenc v uporabi računalniški program PANTHEON, ki ga je razvilo podjetje Datalab.si. Ta program je možno kupit v fazi razvoja, ki trenutno je, ali pa plačuješ mesečni najem z oziroma brez dnevnih posodobitev programa. Program je tudi za področje kmetijstva že zelo dodelan in bi ga bilo za potrebe certificiranja pridelka zelenjave možno s pridom uporabiti na vsaki posamezni zelenjadarski kmetiji.

  

IZOBRAŽEVANJE VSEH PARTNERJEV V PROJEKTU

1.)   Pregled aktivnosti na projektu do sedaj:

Ugotavljamo, da smo vse planirane aktivnosti na projektu v letu 2019 izvedli po programu, ki smo si ga zadali za to leto. Oddali smo tudi poročilo, katerega je bilo potrebno nekajkrat dopolniti.

2.)   V okviru pilotnega projekta smo izvedli še eno izobraževanje zunanjega sodelavca,

ki ga je vodil gospod Boštjan Pesek. Izobraževanje je bilo izvedeno na podlagi Zapisnika sestanka z dne 20.05.2020. Pripravili smo tudi anketni vprašalnik, katerega so izpolniti partnerji v projektu. V ta vprašalnik smo vključili tri možne opcije načina evidentiranja pridelave slovenske zelenjave. Dodali pa smo še eno točko, kamor bi anketirani lahko napisal nek svoj predlog, če mu noben od že predlaganih načinov na anketnem vprašalniku ne bi bil zanimiv.

Gospod Pesek je predlagal , da bi bil morda najboljši način evidentiranja preko subvencijske vloge, kamor bi se na nek način evidentirali pridelki zelenjave in da bi za to bili pridelovalci na nek način nagrajeni. Povedal je, da je zadeva glede izpolnjevanja evidenc zelo zamudna in da je tega zelo veliko, še posebej, če prideluješ veliko vrst zelenjave. Lahko bi naredili sitem tako, da bi lahko pridelovalci sami vnesli podatke o pridelanih količinah zelenjave preko računalnika v času sezone, podobno kot je sistem javljanja pri živinoreji. Imamo zelo različno velike pridelovalce zelenjave, od katerih malim pridelovalcem ni potrebno izdajati dobavnic ali računov, veliki pa to vodijo že sedaj. Gospod Kralj je povedal, da na tržnico peljejo celo 40 različnih vrst in sort zelenjave in da bi bilo praktično nemogoče vsako posebej tehtati predno greš na tržnico in potem spet, ko bi se vrnil s prodaje, kar ni prodal. Prodajajo pa šestkrat na teden. Sama prodaja pa poteka tako, da določen potrošnik kupi samo nekaj dekagramov določene zelenjave, kot je na primer peteršilj.

Sestanek smo nadaljevali s označevanjem zelenjave in samim certificiranjem. Kako, na kakšen način? Kaj bi to pomenilo na trgu pri potrošnikih. Gospod Žaler je povedal, da slike na internetu zelo veliko pomenijo pri prodaji, da potrošniki vidijo slike od pridelovalnih površin posameznega pridelovalca. Potrošniki še ne znajo dovolj ceniti slovenski pridelek. Potrebno je potrošnike vzgajati in to od pridelovalcev, trgovcev, medijev do države. Glede samega sistema certificiranja in navedbe količin pridelka zelenjave na certifikatih pravi gospod Pesek, da je to nemogoče, da bi te količina navedli na certifikatih in to pred prodajo zelenjave. Nadalje nam je prestavil sistem kontrol pri GlobalG.A.P. in kako bi morda lahko to porabili pri našem projektu.

Po zaključenem izobraževanju so vsi partnerji prejeli anketne vprašalnike, da jih izpolnijo.

  

 

EVIDENTIRANJE PRIDELKA ZELENJAVE NA KMETIJI ŽALER

Dne 3. junija 2020 smo opravili obisk kmetije Žaler z namenom, da smo pregledali izpolnjevanje evidenc in izvajanje aktivnosti na tem projektu. Pregledali smo tudi nekatere površine, kjer pridelujejo zelenjavo. Ugotavljajo, da se večkrat zgodi, da so v evidence prijavili določeno setev, potem pa ni nič vzkalilo, ali pa zelo malo in so nato setev ponovili in to celo z drugo kulturo. Pravijo da je zelo težko preračunati pridelke določene zelenjave, ker ob začetku spravila določene vrste zelenjave, kot je na primer solata, le ta tehta cca 0,5kg ena glava, ob koncu spravila vse solate z določene površine pa lahko tehta ena glava celo 1,5kg. Pogovorili smo se tudi o dobavi sadik zelenjave in pravijo, da vse sadike kupijo že vzgojene. Pogovorili smo se še o nadaljnjih aktivnostih na projektu.

  

NA KMETIJI TURK VESTNO IZPOLNJUJEJO EVIDENCE IN S TEM EVIDENTIRAJO PRIDELEK SVOJE ZELENJAVE

Dne 29. maja 2020  smo opravili obisk kmetije Turk. Pogovorili smo se o vsek aktualnih aktivnostih pri tem projektu. Povedali so nam, da je pri njih sedaj pridelava zelenjave in prodaja v polnem teku. Evidence redno izpolnjujejo v excelov program. Preverila sva nekatere površine, kjer pridelujejo kumare in bučke za prodajo. Pridelavo tega imajo v rastlinjakih. Te najave so bile dane v evidencah. Pobiranje bučk in kumar je v polnem teku. Delo na projektu  kmetija izvaja dobro. Pogovorili smo se o bodočih aktivnostih in bližnjem izobraževanju, ki ga bomo izvedli dne 4.6.2020 na IHPS.

 

 

TRŽNICA S KMETIJSKIMI PRIDELKI JE ENA OD POGLAVITNIH PRODAJNIH POTI PRIDELKA ZELENJAVE NA KMETIJI KRALJ

Dne 26. maja 2020 sem opravil skupaj z gospodom Igorjem Škerbot obisk kmetije Kralj in tržnice v centru Ljubljane in v BTC-ju. Obisk kmetije Kralj sva opravila z namenom, da preveriva izpolnjevanje in vodenje evidence za pridelavo zelenjave in razgovor glede dela za naprej za potrebe pilotnega projekta. Hkrati sva jim predstavila izsledke izobraževalnega sestanka z dne 20.5.2020, ki smo ga imeli določeni partnerji projekta na IHPS. Obvestili smo ga tudi, da bomo imeli skupen sestanek vseh partnerjev projekta in eno izobraževanje v kratkem pri nas na IHPS. Zadevo smo skupaj prediskutirali. Dogovorili smo se, da se po potrebi slišimo po telefonu ali e-pošti v primeru, če bodo potrebovali pomoč pri izpolnjevanju evidenc ali morebitno drugo pomoč.

Na tržnici sva šla z namenom, da ugotoviva na kakšen način prodaja slovenske zelenjave poteka sedaj na tržnici in kakšno je mnenje slovenskih zelenjadarjev, ki svojo zelenjavo prodajajo na tržnici, če bi bila na primer zelenjava, ki jo oni pridelajo certificirana, kar bi pomenilo, da je pridelek zelenjave pridelan na njihovi kmetiji v Sloveniji. Seveda ob predpostavki, da bi za postopek certificiranja morali pridelovalci poravnati določen finančni strošek kontrolne organizacije. Povedali so, da njim največ pomeni zaupanje strank in da verjetno zaradi tega nebi imeli nič več prodaje kot sedaj. Tudi se ne strinjajo, da bi imeli še eno delo z vodenjem dodatnih evidenc in da bi za to prejeli še en dokument.

     

IZOBRAŽEVANJE PARTNERJEV V PROJEKTU

V okviru pilotnega projekta smo dne 20. 05. 2020 izvedli izobraževanje, ki ga je vodil gospod Boštjan Pesek, ki je zaposlen na Inštitutu za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor, kjer deluje kot koordinator ekološke pridelave. Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor je zunanji sodelavec v našem pilotnem projektu.

Seznanil nas je z obiskom, ki ga je opravil pred kratkim na kontrolni organizaciji za ekološko pridelavo v sosednji Avstriji. Ugotovil je, da imajo tudi pri njih povsem podobno vodenje evidenc, kot pri njih na I. kon-certu. Predstavil nam je Zvezek zapisov za ekološke kmetije, ki ga morajo izpolnjevati vsi kmetje, ki so vključeni v ekološko kontrolo na I. kon-certu. Glede vodenja evidenc nam je povedal, da so te, ki jih za potrebe projekta izpolnjujejo kmetje, že sedaj povsem zadovoljive in da jih ne bi bilo potrebno nič dopolnjevati. Pri sami prodaji pridelkov zelenjave, nam je predlagal, da bi morda dopolnili zadevo še s tabelo, ki bi vsebovala količine pridelka prodane zelenjave.

Po zaključenem izobraževanju smo izmenjali določena mnenja.

V želji in s ciljem evidentirati nek model certificiranja pridelave slovenske zelenjave smo ugotavljali, da ima na primer sistem certificiranja po neki novi shemi veliko dodatnih obvez in zahtev, ki bi lahko bile za pridelovalce manj ali celo nezanimive.

Veljalo bi razmisliti tudi o možnostih vzpodbujanja pridelovalcev za vključevanje v kakšno od možnosti evidentiranja ali certificiranja tudi z instrumentom morebitnih vzpodbud s strani države v obliki dodatnih finančnih podpor za namene evidentiranja pridelave.

Izpostavilo se je mnenje, da  se bodo pridelovalci vključevali v sistem nekega certificiranja ali evidentiranja samo v primeru, da bodo kasneje svoje pridelke zelenjave lažje prodajali, pa tudi po višjih cenah, kot do sedaj oziroma da se bo potrošnik zavedal izvora in ga spoštoval s tem,  da se bo odločil za nakup takšnih pridelkov zelenjave, za katere je jasen izvor pridelave iz Slovenije.

Po zaključenem izobraževanju smo se dogovorili tudi, da damo vsem kmetom, ki so vključeni v pilotni projekt na naslednjem sestanku, poseben anketni vprašalnik, v katerem bi jih povprašali o sprejemljivosti predlaganih treh možnostih evidentiranja zelenjave z namenom, da od njih dobimo prvo informacijo, kaj menijo o teh predlaganih sistemih.

 

 

SESTANEK Z INŠTITUTOM KON-CERT V MARIBORU

Delovni sestanek je potekal v prostorih Inštituta KONCERT v Mariboru 27. januarja 2020. Namen sestanka je bil podrobnejši pogovor in dogovor o izvedbi del po ponudbi 3 – INŠ – 20, ki so jo pri navedenem Inštituti za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor pripravili in naslovili na IHPS dne 6.1.2020.

Na delovnem sestanku smo se pogovorili o vlogi in načinu sodelovanja I KONCERT-a, kot zunanjega sodelavca z vodilnim partnerjem projekta »Model certificiranja slovenske zelenjave«, ter se pogovarjali o  časovnih terminih in rokih za izvedbo njihovega več dnevnega usposabljanja vseh partnerjev projekta (IHPS, KGZS – Zavod CE in vse tri partnerske kmetije).

OBISK LJUBLJANSKE TRŽNICE

18. junija 2019 smo obiskali ljubljansko tržnico z namenom ugotovitve trenutne situacije prodaje slovenske zelenjave. Povprašali smo nekatere mimoidoče potrošnike, če bi morda bili pripravljeni za zelenjavo, ki bi bila certificirana in zaradi česar bi bili lahko bolj prepričani, da je zelenjava resnično slovenskega izvora, kupiti po višji ceni, od zelenjave neznanega porekla.

     

ROČNO VODENJE EVIDENC PRIDELAVE IN PRODAJE ZELENJAVE NA PARTNERSKIH KMETIJAH

Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo pripravili evidence v katere so kmetje pričeli z ročnim vnašanjem pridelave in prodaje zelenjave. Predstavitev evidenc je potekala na vsaki kmetiji. Z uvedbo ročnega vodenja evidenc so se na kmetiji, kjer pridelujejo širok asortima zelenjave, srečali s težavo v smislu časovne zamude pri vnašanju podatkov.

     

UVODNI SESTANEK ZA PILOTNI PROJEKT

Dne 20.3.2019 smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v sklopu pilotnega projekta z naslovom Model certificiranja slovenske zelenjave organizirali uvodni sestanek. Sestanek je bil namenjen seznanitvi članov partnerstva z aktivnostmi, ki bodo potekale v času trajanja projekta.