CRP: V4-0483 – Strategija prilagajanja klimatskim spremembam v pridelavi hmelja in koruze na teksturno lahkih tleh
Projekt je bil zasnovan z namenom preučitve vpliva gnojenja z dušikovimi mineralnimi gnojili pri različni obdelavi tal in vključevanju pokrovnih rastlin pri pridelavi koruze in hmelja na teksturno lažjih tleh v slovenskih razmerah pri spremenjenih podnebnih razmerah z namenom definiranja okoljsko sprejemljivega in trajnostnega načina pridelave teh naših strateških poljščin v sodelovanju štirih inštitucij (IHPS, KIS, BF, IOP). Zasnovan je bil v več sklopih:
- vpliv načina obdelave tal pri koruzi in vključevanja pokrovnih rastlin ter zapleveljenosti,
- definiranje ustrezne tehnologije pridelovanja hmelja (način obdelave, vključevanje pokrovnih rastlin),
- definiranje količine pognojenega dušika z mineralnimi gnojili za koruzo na lahkih tleh glede na gnojenje z organskimi gnojili ter
- zasledovanje migracije dušika v tleh horizontalno.
Delo je vključevalo uporabo markiranega dušika, 15N, ki omogoča določanje neposrednega učinka gnojenja na rastlino in tudi obseg izpiranja iz tega vira.
Hmelj, koruza, tla, podnebne spremembe, tehnologija pridelave, spiranje, označen dušik, gnojenje.
Nosilka projekta: dr. Barbara Čeh, univ. dipl. inž. agr.
Vodilni partner: 416 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Partnerji v projektu:
401 Kmetijski inštitut Slovenije
486 Univerza v Ljubljani – Biotehniška fakulteta
2434 Inštitut za okolje in prostor
Financerja projekta sta bila Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP).
Od september 2008 do januar 2011.
- Ugotovili smo, da ima v danih razmerah lokacije (lahka tla, Prekmurje) gnojenje koruze z več kot 100-150 kg/ha N (skupaj mineralnega in organskega izvora!) majhen vpliv na pridelek koruze.
- Od odmerka 100-200 kg/ha N-min, ki ga koruzi neposredno pognojimo, sprejme koruza v istem letu majhno količino (12,8-26%), čeprav pa celotna količina N v rastlini praviloma presega količino pognojenega N.
- Izdelali smo priporočilo za najbolj gospodarno gnojenje koruze z N; odmerek za podjetje oz. kmetijo z živino (1 GVŽ/ha) in uporabo gnoja znaša okoli 100 kg/ha N-min, za gospodarstva brez živine (podor stranskih pridelkov: slame koruznice, podorina) pa okrog 150 kg/ha N-min. Ta odmerek je znatno nižji, kot ga pridelovalci v povprečju namenjajo koruzi.
- Z uporabo izotopsko označenega dušičnega gnojila smo potrdili slab izkoristek dodanega dušičnega gnojila ter na osnovi teh rezultatov pripravili nadaljnje usmeritve pri optimizaciji pridelave hmelja.
- V pozno jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih so se v hmeljišču pozitivno na zmanjšanje izgub dušika v nižje plasti tal nakazala obravnavanja, pri katerih so v tem času podsevki prekrivali tla (zatravljen medvrstni prostor ter oljna ogrščica).
- Podsevek je v hmeljišča smiselno posejati vsako leto, da jeseni zajame dušik, ki se sprošča z mineralizacijo ostankov iz prejšnjih sezon.
- Pri obravnavanju zatravljeno smo v obeh letih izmerili pri vsakem merjenju manjšo koncentracijo nitrata v talni raztopini na globini 60 cm v primerjavi z drugimi obravnavanji, po obiranju pa se je nakazal manjši vpliv gaženja s traktorjem (kolesnice traktorjev za 2/3 plitvejše na zatravljenih parcelicah v primerjavi s tistimi, ki smo jih med sezono klasično obdelovali). Zato bo smiselno to obravnavanje v prihodnje dodelati v smeri ustreznega pridelka hmelja in njegove kakovosti, saj se je zatravljanje medvrstnega prostora nakazalo kot obetajoče v smislu ohranjanja rodovitnosti tal in izgub dušika iz sistema tla-rastlina.
- Dodelava agrotehnike pri zatravljanju medvrstnega prostora ni smiselna (le) s povečevanjem odmerka dušika, ampak bo potrebno med drugim preučiti kombinacijo povečanega odmerka dušika in natančnega sledenja vremenski napovedi ter razvoju hmelja.
- Gnojili s počasi sproščujočim dušikom sta se odrazili v primerljivem pridelku s kontrolo (KAN), kljub temu da smo pognojili odmerek dušika pri kontroli v treh obrokih (večji stroški za gorivo, večja poraba goriva in delovnih ur), z gnojiloma z dušikom s podaljšanim delovanjem pa v enem obroku. Smiselno pa bi bilo ugotoviti še, če bi lahko zmanjšali količino dušika, ki ga apliciramo v obliki gnojil z dušikom s podaljšanim delovanjem, in preizkusiti kombinacijo teh gnojil in setve podsevkov, ki bi jeseni preostale količine dušika v tleh zajeli v svojo biomaso.
- S kontinuiranim spremljanjem vlage v profilu tal smo dokazali heterogenost gradienta vsebnosti vode – predvsem v razlikah vrstnega in medvrstnega prostora.
- S poskusi smo potrdili, da manjše količine manj konkurenčnih in nekonkurenčnih plevelnih vrst ne vplivajo na zmanjšanje pridelka hmelja ter hkrati pripomorejo k manjšemu obsegu izpiranja dušika.
Zaključno poročilo najdete tukaj: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG27NYOZ/