ČAJI so vodni izvlečki drog (uporabni suhi del rastline) ali svežih rastlin.
Čaje pripravimo iz listov, cvetov, korenin ali plodov na različne načine, glede na to katero zelišče uporabljamo, katere učinkovine vsebuje zelišče in glede na pričakovani vpliv napitka, vedno pa jih pripravimo sveže. V vsakem primeru želimo karseda dobro izkoristiti zdravilne učinke posamezne rastline. Ko pripravljamo čaj, moramo vedno upoštevati navedeni način priprave in čas priprave. Glede na to, katere zdravilne učinkovine želimo pridobiti iz določene rastline, lahko čaj pripravimo na tri različne načine:
POPAREK je najbolj pogost način priprave čaja. Pripravimo ga tako, da 1-2 čajni žlički zelišča ali mešanice zelišč prelijemo z vrelo vodo (200-250 ml), premešamo in pokrijemo, da ne izgubimo eteričnih olj. Pustimo stati 5 do 10 minut. Precedimo in serviramo. Sladkamo z medom. Poparek pripravimo običajno takrat, ko je uporabni del cvet (lipa, bezeg, kamilica…) ali listi (meta, melisa, ajbiš…). Vroča voda iz rastlin potegne zdravilne sestavine, hkrati pa ne sme učinkovati premočno, saj bi uničila hlapne snovi v rastlini (eterična olja).
PREVRETEK naredimo tako, da predpisano količino zelišč ali mešanice zelišč prelijemo s hladno vodo in jo segrejemo do vrenja. Prevretek naj vre 5 do 10 minut (oziroma po navodilu). Ko ga odstavimo z ognja, ga pustimo krajši čas stati. Nato precedimo in serviramo. Snovi, ki jih želimo na ta način dobiti iz rastlin, so čreslovine, grenčice in mineralne snovi, ki se nahajajo predvsem v lubju, lesu, koreninah, jedrcih, različnih semenih. Sprostijo se šele pri visoki temperaturi, ko začnejo njihove celične stene razpadati in oddajati želene učinke. Priporočljivo je, da korenine in jedrca pred kuhanjem rahlo zdrobimo.
HLADNI IZVLEČEK ALI MACERAT pripravimo iz zelišč, ki vsebujejo sluzi (islandski lišaj, laneno seme, korenina sleza) in sicer tako, da dve žlici zelišča prelijemo s hladno vodo (250 ml), pokrijemo in pustimo stati daljši čas (šest ur ali čez noč pri sobni temperaturi). Nato ga precedimo. Macerat pijemo sobne temperature ali ga rahlo pogrejemo. Primeren je v tistih primerih, ko želimo ohraniti na toploto občutljive sestavine.
Povzeto in prirejeno po: Kreft S., Kočevar Glavač N.: Sodobna fitoterapija, UL Fakulteta za farmacijo 2013; Rode J.: Zeliščni vrt-domača lekarna, Kmečki glas 2001; Wagner T.: Pridelovanje zelišč, UM Fakulteta za kmetijstvo, 1997; Bremness L.: Velika knjiga o zeliščih, Mladinska knjiga 1997.
Pravijo, da so zelišča duša dobre kuhinje…
Že od nekdaj se uporabljajo zelišča – začimbnice v kuhinji pri pripravi hrane. V času naših babic je bilo to ‘utečena praksa’, ki se je kasneje nekako izgubila, v zadnjem času, ko prihajajo stara in nova vedenja in znanja zopet nazaj v življenje, pa so zelišča in začimbe zopet dobile pomen pri pripravi hrane.
S svojo značilno aromo in okusom imajo začimbe pomembno mesto pri pripravi hrane. Zelišča in začimbe vplivajo na različne prebavne procese, pospešujejo izločanje prebavnih sokov in s tem lajšajo prebavo.
Uporabljajo se pri različni receptih, kjer dodajamo eno ali več zelišč. Uporaba je pogojena glede na lokalno pripravo hrane, kot tudi glede na posameznika, ki pripravlja hrano. Zelišča in začimbe lahko uporabljamo posamezne ali več hkrati. Posebno pozorni moramo biti s tistimi začimbami, ki imajo intenziven okus npr. rožmarin, žajbelj.
Človek je v preteklosti uporabljal začimbe iz svojega okolja. S trgovskimi tokovi se je tudi pot začimb spremenila in so začimbe iz Sredozemlja in Orienta prišle tudi k nam.
Dandanes uporabljamo pri kuhanju zelo različne aromatične rastline. Njihov okus je velikokrat težko opredeliti. Nekatere so intenzivnega okusa in jih moramo uporabljati v zmernih količinah. Druge so milejšega okusa in jih lahko uporabljamo v večjih količinah. Seveda pa dodajamo začimbe v skladu z okusom, ki ga želimo privabiti iz jedi.
Posušena zelišča in začimbe shranjujemo v zaprtih posodah, v temnem prostoru.
Sveža zelišča lahko dodajamo tudi v olja. Zelišča, ki jih dodajamo v olja posamezno ali v različnih kombinacijah, so: bazilika, česen, komarček, majaron, meta, rožmarin, pehtran, timijan, šetraj.
Zeliščna lahko dodamo tudi v različne kise in tako dobimo zeliščne kise. Običajno dodajamo baziliko, lovor, koprove liste, komarček, česen, meliso, majaron, rožmarin, šetraj, pehtran, timijan oz. zelišče ali začimbo po lastni izbiri.
Različna zelišča lahko vmešamo v maslo ali skuto in tako dobimo zeliščni namaz. Običajno dodajamo drobnjak, baziliko, krebuljico, česen, peteršilj, rožmarin, žajbelj, pehtran timijan oz. izberemo eno izmed drugih dobro dišečih zelišč.
Zelišča dodajamo tudi v žganje, iz njih pripravljamo likerje, pripravke na sladkorju in z medom, bombone in zeliščne soli.
Povzeto in prirejeno po: Kreft S., Kočevar Glavač N.: Sodobna fitoterapija, UL Fakulteta za farmacijo 2013; Rode J.: Zeliščni vrt-domača lekarna, Kmečki glas 2001; Wagner T.: Pridelovanje zelišč, UM Fakulteta za kmetijstvo, 1997; Bremness L.: Velika knjiga o zeliščih, Mladinska knjiga 1997.
Zelišča so od nekdaj uporabljali tudi v gospodinjstvu. Poleg tega, da so uporabna pri kuhi, so jih uporabljali za odišavljanje prostorov in perila pa tudi kot razkužilo. V ta namen se uporabljajo zlasti tista zelišča, ki imajo eterična olja. Pri tem gre za uporabo npr. sivke, ki deluje za odganjanje moljev. Določena zelišča imajo delovanje proti komarjem. Nekatere odganjajo mrčes iz prostorov npr. bazilika, roženkravt, citronka, meta. Iz bolhača izdelujejo naravni insekticid piretrin.
V srednjem veku so zelišča trosili po tleh, da so s tem odganjali muhe, molje, uši in ostale škodljivce. S tem so tudi prikrili neprijeten vonj. V ta namen lahko danes polagamo pod predpražnike ali preproge različna zelišča, npr: balzaminasti vratič, medenko, kamilico, baziliko, močvirski oslad, meto, polaj, bor, vrtnico, rožmarin, žajbelj, abrašico, šetraj in druge.
Za odišavljenje prostorov lahko sami izdelamo tako imenovani potpuri. To je mešanica suhih aromatičnih zelišč. Le-te velikokrat vključujejo tudi cvetove različnih barv in tako dodatno polepšajo mešanico potpurija.
Čiščenje v hiši postane prijetno opravilo, če si pripravimo oz. uporabljamo zeliščne gospodinjske pripravke. Sami si lahko pripravimo različne pripravke za čiščenje npr. rožmarinovo razkužilo uporabljamo za čiščenje umivalnikov in kopalnic. Lonce očistimo s stebli njivske preslice, ki nadomestijo žične gobice. V vosek za loščenje pohištva lahko dodamo majaron, meliso, citronko, rožmarin ali sivko.
Vedno več se uporabljajo različni hidrolati za odišavljenje prostorov.
Za lažjo pripravo in uporabo zelišč, pa lahko uporabljamo tudi eterična olja, narejena iz teh zelišč, tako za različne pripravke kot tudi za odišavljenje prostorov in tekstila.
Z zelišči lahko barvamo tekstil, in sicer naštejmo nekatere:
- kopriva: odtenki temno sivo zelene na volni in kremne barve na svili,
- bezgovi cvetovi: odtenki rumeno zelene,
- bezgovi listi: odtenki sivo zelene,
- kamilica: od svetlo rumene do zlate barve,
- čebulni olupki, rdeča čebula: rjava barva,
- korenina barvilnega brošča: rdečkasto rjava barva.
V zadnjem obdobju ima tudi ta del uporabe zelišč vedno večji pomen. Zato priporočamo, da preden začnete barvati tekstil, obiščete kakšen tečaj ali strokovnjaka za to področje, da se seznanite z osnovami, nato pa sami eksperimentirate in raziskujete barvni spekter pridobljen z različnimi zelišči.
Povzeto in prirejeno po: Kreft S., Kočevar Glavač N.: Sodobna fitoterapija, UL Fakulteta za farmacijo 2013; Rode J.: Zeliščni vrt-domača lekarna, Kmečki glas 2001; Wagner T.: Pridelovanje zelišč, UM Fakulteta za kmetijstvo, 1997; Bremness L.: Velika knjiga o zeliščih, Mladinska knjiga 1997.
Že od nekdaj so se zelišča uporabljala tudi v kozmetiki za nego in odišavljenje kože in telesa.
Kozmetični izdelki, pripravljeni iz naravnih surovin, so veliko bolj zdravi za naše telo kot iudelki kozmetične industrije Če jih izdelamo sami, vemo, kaj ta kozmetična sredstva vsebujejo. Veliko receptov izvira iz preteklosti, torej so naša tradicija, ki jo dopolnjujemo in izpopolnjujemo s sodobnimi dognanji. Seveda moramo pri tem poznati telo, tip kože in biti pozorni na alergije, da se le-te ne pojavijo.
Kozmetični izdelki, ki jih lahko pripravimo sami iz zelišč, so:
- kreme za različne tipe kože: normalno, suho, mastno in mešano kožo, sem spadajo tudi čistilne kreme za odstranjevanje ličil in nečistoč na koži,
- losjoni za kožo,
- čistilno mleko,
- zeliščne kopeli: zelišča lahko dodajamo za poživljanje in pospeševanje krvnega obtoka ali za sproščanje in pomirjanje mišic, da se telo umiri za nočni počitek. Izbiramo jih glede na njihovo zdravilno učinkovanje, da zdravimo kožne bolezni ali preprosto da uživamo v dišavah. Bolj kot neposredno dodana zelišča v kopel so zaželene zeliščne vrečke ali mošnjički, kamor damo zelišča in to potopimo v vodo. V zeliščno vrečko lahko dodamo še ovseno moko ali otrobe in ob koncu kopeli še zdrgnemo telo s tako pripravljeno zeliščno vrečko. V kopel lahko dodamo namesto zelišč 5-10 kapljic eterična olja in bomo uživali v omamnih vonjavah,
- zeliščne soli za kopel,
- parne kopeli za obraz,
- obrazne maske,
- zeliščna mila,
- cvetne vode,
- zeliščne kopeli za noge: za osvežitev utrujenih nog, za ogrevanje nog, proti neprijetnemu vonju, za hladne noge,
- preparati za nego las: šamponi, balzami za lase, barve za lase,
- zobne paste, ustne vodice,
- priložnostna čistila npr. žajbelj, sredstvo za odstranjevanje madežev npr. limonina lupina,
- nageljnove žbice proti zobobolu,
- mazilo za ustnice, ki deluje zdravilno na razpokane ustnice.
Povzeto in prirejeno po: Kreft S., Kočevar Glavač N.: Sodobna fitoterapija, UL Fakulteta za farmacijo 2013; Rode J.: Zeliščni vrt-domača lekarna, Kmečki glas 2001, Wagner T.: Pridelovanje zelišč, UM Fakulteta za kmetijstvo, 1997, Bremness L.: Velika knjiga o zeliščih, Mladinska knjiga 1997.
Človek si je že od nekdaj krasil svoj dom oziroma bivanjski prostor. Za to je poleg drugih rastlin uporabljal tudi zelišča. Sama uporabnost zelišč je še dodatni razlog, da jih ljudje uporabljajo tudi za dekoracijo.
Največkrat uporabljamo zelišča kot dekoracijo v različnih nasadih v vrtu, na okenski polici, ob vhodnih vratih, na balkonih. Z drugimi rastlinami – okrasnimi in zelenjavo – tvorijo zanimiv in uporaben okras našega doma. Učinek še povečamo, če jih postavimo na takšen del, kjer se jih lahko dotaknemo in s tem tudi povonjamo, kar vzbudi v nas prijetne občutke.
Iz svežih ali posušenih zelišč lahko izdelamo različne okrasne predmete za naš dom:
- šopek, ki ga damo v vazo,
- venčke za vrata ali kot okras mize,
- cvetne kite, ki lahko krasijo tramove ali temne kotičke našega doma,
- butarice,
- zeliščne košare.
Iz zelišč lahko izdelamo tudi zeliščni papir. Sporočilo ali voščilo, napisano na takšen papir, ima še dodatno vrednost za prejemnika takšne pošte.
Zelišča lahko dodamo v blazinice, le-te pa v igrače iz cunj ali pliša ali v blazine za spanje. Te igrače bodo otroka razveselile in pomirile ponoči in v času bolezni. Dišavne blazine namreč poleg dekorativnega učinka tudi prijetno odišavijo prostor in nas pomirijo.
Tudi dišeče sveče z naravnim vonjem pričarajo prijetno vzdušje.
Povzeto in prirejeno po: Kreft S., Kočevar Glavač N.: Sodobna fitoterapija, UL Fakulteta za farmacijo 2013; Rode J.: Zeliščni vrt-domača lekarna, Kmečki glas 2001; Wagner T.: Pridelovanje zelišč, UM Fakulteta za kmetijstvo, 1997; Bremness L.: Velika knjiga o zeliščih, Mladinska knjiga 1997.