Predstavitev
IHPS sodeluje kot partner v projektu EIP Zrnate stročnice-pridelava, predelava in uporaba (spletna stran projekta), cilj katerega je na med drugim podlagi uvajanja novih praks vpeljati tehnologijo za pridelovanja soje in drugih zrnatih stročnic za različne sisteme pridelave ter s tem ustvariti pogoje za tržno uspešno proizvodnjo, vodilni partner pa Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Projekt bo trajal tri leta (2019 do 2021). Več o projektu lahko slišite na tej povezavi.
IHPS v okviru projekta vodi tematiko pridelave visokega fižola v žičnicah hmeljišč v premeni.
Vabimo vas, da sledite izvajanju projektnih aktivnosti in se udeležujete dogodkov, ki jih objavljamo po različnih kanalih obveščanja, vsekakor pa novice sproti objavljamo glede tematike visokega fižola v hmeljiščih na tej spletni strani.
Na območju Slovenije imamo relativno veliko površin s hmeljem. Pridelovalci hmelja premeno velikokrat izkoristijo za vključevanje visokega fižola v obdobje po izoravanju starega nasada hmelja in sajenjem novega, saj se pri tem izkoristi obstoječa žičnica, obenem fižol sivček dosega na trgu dobro ceno, visok fižol pa kot ostale stročnice zelo pozitivno vpliva na izboljševanje oziroma ohranjanje rodovitnosti tal. S tem hmeljarji pridobijo dobro osnovo za naslednji nasad hmelja, ki omogoča stabilne pridelke hmelja, obenem pa je pridelava visokega fižola finančno zanimiva. V času premene je namreč čas, da izboljšamo fizikalno-kemijske lastnosti tal in odpravimo morebitne pomanjkljivosti v čim večji meri. S primernim vrstenjem rastlinskih vrst, ki dajejo obilico organske mase za podor ter potrebujejo dobro obdelavo, je mogoče izboljšati strukturo tal, povečati delež humusa v tleh, izboljšati kapaciteto tal za zrak in vodo, kakor tudi zmanjšati zbitost tal. Prav zato so za premeno v hmeljišču najboljša žita in enoletne metuljnice.
IHPS v okviru projekta EIP Stročnice: pridelava, predelava in uporaba vodi temo dodelave tehnologije pridelave visokega fižola v hmeljiščih v premeni. V demonstracijskem poskusu, ki se izvaja na KG Leskošek, prikazujemo pridelavo visokega fižola z zmanjšanim odmerkom mineralnega dušika in uvajanje inokulacije semena visokega fižola pred setvijo, poleg tega so prikazane vrvice iz naravnih materialov kot zamenjava za okoljsko sporne polipropilenske vrvice.
Cilj dela projekta, ki ga vodi IHPS, je izboljšati način pridelave visokega fižola na področju gnojenja, in sicer vpeljati manjše obroke dušika, ki bodo omogočali razvoj simbiotskih bakterij v tleh in obenem enako visoke pridelke ter prikazati pomen inokulacije semena fižola neposredno pred setvijo. S tem kmetje prihranijo za nabavo gnojila, obenem pa varujemo okolje z manjšimi vnosi mineralnega dušikovega gnojila.
Cilj tega dela projekta je tudi nadomestiti polipropilensko vrvico v pridelavi visokega fižola v hmeljiščih z vrvico, narejeno iz polimerov naravnih snovi (koruznega škroba), ki pri kompostiranju razpade na naravne snovi, ne obremenjuje okolja in se v okolju ne kopiči. S tem je omogočena trajnostna pridelava visokega fižola, ki ne obremenjuje okolja in obenem ne povzroča težav pri kasnejši obdelavi tal, saj se ne kopiči v tleh in problem navijanja vrvice na strojne dele odpade. Torej gre tudi za manjšo porabo časa za kasnejšo obdelavo tal s strani kmetovalca. Pri kompostiranju takšne vrvice razpadejo nazaj na naravne snovi, kot sta CO2 in voda.
S tem sledimo splošnim ciljem projekta EIP Stročnice: pridelava, predelava in uporaba:
- uporabiti široko bazo znanj in rezultatov akademskih, raziskovalnih in svetovalnih ustanov s področja zrnatih stročnic in jih implementirati v prakso na slovenskih kmetijah,
- izkoristiti prednosti, ki jih vključevanje zrnatih stročnic v kolobar omogoča na kmetiji (dušik, organska masa…),
- izboljšati in optimizirati posamezne agrotehnične ukrepe v pridelavi zrnatih stročnic in s tem povečati pridelek zrnja in surovih beljakovin na hektar.
Video o tehnologiji pridelave visokega fižola v hmeljiščih v premeni
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije sodeluje kot partner v projektu EIP Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, cilj katerega je med drugim uvajanje novih praks tehnologije pridelave zrnatih stročnic za različne sisteme pridelave, pri čemer inštitut sodeluje na področju pridelave visokega fižola v žičnicah hmeljišč. Oglejte si video o tehnologiji pridelave visokega fižola v hmeljiščih v premeni.
https://www.youtube.com/watch?v=ZHLcqiZ22VE
Po podatkih SURS je površina pod fižolom za zrnje v Sloveniji v zadnjih štirih letih enaka, 634 ha. V večjem obsegu fižol za zrnje pridelujemo v žičnicah za hmelj v Savinjski dolini v času premene, to je čas med izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hmelja, saj ima ugoden vpliv na rodovitnost tal – rahlja tla, jih bogati s humusom in dušikom, obenem pa je njegov pridelek med kupci zaželen. Dosežen pridelek v poskusih v okviru projekta je bil 2,7 do 3,0 t/ha suhe snovi, torej dosti večji v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki je 1,4 t/ha do 2,4 t/ha glede na leto, in tudi večji v primerjavi s povprečnim evropskim pridelkom, ki je v Evropi v zadnjih letih od 1,8 t/ha do 2,6 t/ha, v svetu 0,9 t/ha. To dokazuje smiselnost pridelave visokega fižola za zrnje v žičnicah v premeni.
Predstavitev rezultatov projekta v strokovnem prispevku, objavljenem v Agriculture & Food, Volume 9, 2021
S prispevkom »High bean production in Slovenian hop fields« sta dr. Barbara Čeh in Bojan Čremožnik predstavila rezultate projekta širši javnosti. Prispevek v angleškem jeziku je dosegljiv na spletnih straneh International Scientific Publications (https://www.scientific-publications.net/en/article/1002146/).
Na tak način bodo rezultati EIP projekta dostopni širši javnosti tudi po zaključku projekta.
Predstavitev rezultatov projekta v oddaji Magazin na VTV (2872 VTV Magazin – 11. 09. 2021)
Zakaj visok fižol v žičnicah hmeljišč? Kolikšne so površine pod visokim fižolom v Sloveniji, koliko od tega v žičnicah hmeljišč?
Dr. Barbara Čeh v oddaji Magazin na VTV (2872 VTV Magazin – 11. 09. 2021) Na 20:45 minuti (https://www.youtube.com/watch?v=bdWJPvfqcQQ).
Konferenca Agriculture and Food v Burgasu v Bolgariji
Na mednarodni konferenci Agriculture and Food v Burgasu v Bolgariji smo predstavili rezultate demo poskusa z visokim fižolom v hmeljišču, ki smo ga izvedli v okviru EIP Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba (http://www.fkbv.um.si/…/4263-eip-zrnate-strocnice…).
Dosežen pridelek je bil v vseh primerih višji (2,7–3,0 t/ha suhe snovi glede na obravnavanje in leto) od slovenskega povprečja, kar dokazuje smiselnost pridelave visokega fižola za zrnje v žičnicah v premeni, saj ima fižol kot metuljnica poleg tega še dober vpliv na rodovitnost tal. Pri obravnavanjih, pri katerih smo dognojevali s polovičnim odmerkom dušika (20 kg/ha) oziroma z dušikom nismo dognojevali, smo sicer izmerili manjši pridelek kot pri obravnavanju s polnim odmerkom dušika (40 kg/ha), vendar razlike med njimi niso bile značilne. Odmerek dušika 20 kg/ha ob setvi je bil očitno v razmerah poskusa dovolj za ustrezen pridelek fižola in dognojevanje z dušikom pri višini fižola 15 cm ni bilo potrebno. Iz tega je jasno razvidno, da je zelo smiselno vzeti vzorec tal in ga dati v analizo na Nmin, preden se odločimo glede potrebnega odmerka za dognojevanje.
Tematika stročnice je mednarodno zelo zanimiva; predstavljenih je bilo več posterjev na to tematiko in tudi kar nekaj predavanj. Diskusija je poglobila naše razumevanje in izmenjavo mnenj.
Utrinki iz konference Agriculture and Food v Burgasu v Bolgariji.
Vabilo na delavnice za kmetijske svetovalce in pridelovalce z demonstracijskim ogledom poskusov v okviru projekta EIP Zrnate stročnice -pridelava, predelava in uporaba.
Vabilo Prenos znanja na KMG Žipo EIP Zrnate stročnice pdf [1,2 mB].
Lokacija delavnice na KMG Žipo docx [435 kB].
Objava rezultatov dvoletnega poskusa z visokim fižolom v hmeljišču
Rezultate dvoletnega poskusa z visokim fižolom v hmeljišču KG Leskošek smo predstavili na simpoziju Novi izzivi v agronomiji 2021. Članek pa je objavljen v zborniku simpozija na straneh 96 do 102. Vabljeni k branju!
Predstavitev v oddaji Ljudje in zemlja
28. 2. 2021 je bila na sporedu oddaja Ljudje in zemlja na nacionalni TV, v kateri je dr. Barbara Čeh predstavila projektne rezultate – poskus na visokem fižolu v hmeljišču. Povezava na oddajo je v arhivu RTV SLO: Ljudje in zemlja. Oddaja je med najbolj gledanimi oddajami na TV in zelo odmevna.
Posnetek zaslona iz oddaje Ljudje in zemlja.
Vabilo na delavnico za kmetijske svetovalce z demonstracijskim ogledom poskusov v okviru projekta EIP Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba
Vabilo FKBV in KMG TOPOLOVEC pdf [763 kB].
Delavnica z demonstracijskim ogledom poskusa s pridelavo visokega fižola v žičnici hmeljišča
Delavnico na KG Leskošek, ki smo jo izvedli 5. junija 2020, je otvoril vodja projekta mag. Manfred Jakop, ki je predstavil projekt ter njegove poudarke. Udeležence je pozdravil tudi gospodar kmetije Bojan Leskošek, ki je predstavil dejavnosti kmetije. Poleg partnerjev v projektu in zainteresirane javnosti iz Savinske doline se so se delavnice udeležili tudi novinarji in snemalci kmetijske oddaje RTV SLO in Savinjske TV. Le-tem smo razdelili gradivo, ki smo ga pripravili za novinarje in je v prilogi. V nadaljevanju je dr. Barbara Čeh z IHPS predstavila pridelavo fižola v Savinjski dolini, Bojan Leskošek je povedal praktični del izvajanja, potem sta predstavila poskus z visokim fižolom sorte sivček in rezultate, pridobljene v lanskem letu. Sledilo je predavanje dr. Blaža Cigiča z Biotehniške fakultete UL o pripravi namazov na osnovi fižola in soje in njihov pomen v prehrani. V okviru projekta so izdelali 11 namazov iz fižola sivček iz lanskoletnega poskusa na KG Leskošek, ki smo jih v nadaljevanju delavnice preizkušali in ocenjevali; dr. Cigič je v ta namen prinesel tudi ocenjevalne liste, ki jih je izpolnil vsak udeleženec. Potem smo odšli na njivo pogledat poskus z visokim fižolom. Njiva je lepo obdelana in fižol lepo oskrbovan. Napeljane so biorazgradljive vrvice. Udeleženci so si ga z veseljem ogledali in sledila je zelo zanimiva in plodovita diskusija glede pridelave stročnic in inokulacije njihovega semena.
Utrinki iz delavnice Pridelava visokega fižola v žičnici hmeljišča.
Zanimiva reportaža dogodka, ki jo je posnela Savinjska televizija https://www.facebook.com/watch/?v=2604720126512260
Vabilo na delavnico z demonstracijskim ogledom poskusa s pridelavo visokega fižola v žičnici hmeljišča v okviru projekta EIP Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba
Dogodek bo 5. junija 2020 ob 10 h na KG Leskošek. Vabilo pdf [719 kB].
Vabilo na delavnici za kmete z demonstracijskim ogledom poskusov s sojo v okviru projekta EIP Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba
Vabimo vas na dva dogodka za kmete, ki bosta izvedena dne 27. maja 2020. Vabili v prilogah.
Vabilo KMG Kure pdf [553 kB].
Vabilo KMG Grubič pdf [524 kB].
Priprava njive in setev fižola v letu 2020
Predstavitev projekta na 57. seminarju o hmeljarstvu
Projekt smo predstavili na posterju na 57. seminarju o hmeljarstvu, ki je potekal v Laškem 13. februarja 2020, ki ga je organiziral IHPS. Udeležilo se ga je okrog 120 udeležencev, predvsem hmeljarjev in strokovnjakov s področja hmeljarstva. Poster smo izpostavili pred dvorano. Poster pdf [1,9 mB].
V reviji Hmeljar je bil objavljen članek PRIDELAVA VISOKEGA FIŽOLA SORTE SIVČEK V HMELJIŠČIH – SODELOVANJE V EIP PROJEKTU STROČNICE: PRIDELAVA, PREDELAVA IN UPORABA
IHPS v okviru projekta EIP Stročnice: pridelava, predelava in uporaba vodi temo dodelave tehnologije pridelave visokega fižola v hmeljiščih v premeni. V demonstracijskem poskusu, ki se izvaja na KG Leskošek, prikazujemo pridelavo visokega fižola z zmanjšanim odmerkom mineralnega dušika in uvajanje inokulacije semena visokega fižola pred setvijo, pri čemer so uporabljene vrvice iz naravnih materialov kot zamenjava za okoljsko sporne polipropilenske vrvice.
Celotni članek http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9SDP671
Obiranje visokega fižola, posajenega v hmeljišče
Visok fižol, posajen v hmeljišče Leskoškovih, je v letu 2019 zaradi suše in vetrovnega vremena zelo hitro dozoreval in dozorel pred pričakovanim terminom, in sicer konec oktobra. Obiranje fižola na njivi poteka s traktorjem in stolpom, na katerem je delavec, ki trga rastline z žičnice in jih polaga na prikolico. Rastline smo pobirali – trgali ločeno za vsako parcelo posebej in jih sproti odvažali do hale Leskoškovih. Rastline fižola se ročno potiskajo v mlatilnico. Iz mlatilnice leti zrnje fižola in fižolovka, postopek pa je treba večkrat ponoviti, da izpade vso zrnje. Pridelek je treba še očistiti, saj vsebuje primesi – delce rastlin, ki smo jih pobrali skupaj z zrnjem.
Predstavitev projekta v Minutah za kmetijstvo in podeželje na Radiu Ognjišče
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni. Novinar Robert Božič.
Posnetek oddaje https://avdio.ognjisce.si/oddaja/mkp_2019_07_17_dr_Barbara_Ceh_Pridelava_strocnic_v_hmeljiscih_v_premeni
Poletna dela v posevku visokega fižola v hmeljišču
Posevek fižola se dognojuje z dušikom, ko je fižol visok vsaj 15 cm, seveda če se seme pred setvijo ne inokulira. Za zatiranje plevelov in za rahljanje skorje se večkrat kultivira medvrstni prostor. Posevek se pregleduje glede bolezni in škodljivcev; v našem poskusu jih v letu 2019 ni bilo opaziti. PLA vrvica iz koruznega škroba se je zelo dobro obnesla skozi celotno sezono – bila je popolnoma primerljiva s polipropilensko vrvico.
Predavanje na strokovnem srečanju hmeljarjev
5. junija 2019 smo izvedli predavanje na strokovnem srečanju hmeljarjev; predstavili smo projekt in pomen inokulacije semena stročnic neposredno pred setvijo ter drugo možnost zmanjšanja odmerka dušika v pridelavi visokega fižola – uporabo gnojil z dušikom v počasi sproščujočih oblikah.
Uporaba vrvic iz polimera škroba koruze kot vodila za visok fižol namesto polipropilenskih vrvic
Polipropilenske vrvice povzročajo v okolju resen problem, kot tudi vsa ostala plastika, ki jo v sodobni družbi pretirano uporabljamo za najrazličnejše izdelke, saj je material zelo prijeten za uporabo z vrsto izrednih lastnosti, ampak po drugi strani zelo okoljsko sporen. Zato smo v demonstracijskem poskusu v primerjavi z belo polipropilenske vrvico uporabili rumeno vrvico iz polimera škroba koruze (PLA). Med sezono bomo opazovali odziv te vrvice na okolje in kako se bo nanjo odzval fižol. PLA vrvica je biorazgradljiva in se pri kompostiranju razgradi na naravne elemente/snovi.
Izvedba poskusa v praksi na KG Leskošek
8. maja 2019 smo posejali poskus z visokim fižolom v hmeljišče v premeni na KG Leskošek. Obravnavanja so kombinacije inokulacije semena fižola pred setvijo / brez inokulacije, običajen obrok dušika (N) / zmanjšan obrok N, KAN / gnojilo z N s počasnim sproščanjem. V nadaljevanju leta bomo spremljali rast in razvoj fižola glede na obravnavanje, pridelek, pojav bolezni in škodljivcev.
Usposabljanje za inokulacijo semena stročnic neposredno pred setvijo
Inokulacija semena je ključnega pomena za doseganje višjih pridelkov semena in beljakovin. V poskusu na KG Leskošek bomo raziskali in prikazali, ali to velja tudi za visok fižol v žičnicah hmelja. Preko fiksacije pokrijejo stročnice do 60 % potreb po N. Bolj učinkovita je neposredna ‚okužba‘ semen z mikroorganizmi kot že kupljeno inokulirano seme, saj se pri skladiščenju in transportu bakterije lahko poškodujejo.
