Kakšen tip zasaditve zelišč bomo formirali, se odločimo glede na naše želje in razpoložljiv prostor.
Poznamo horizontalno (v vrtu ali njivi) in spiralasto zasaditev ter v zadnjem času, zlasti na balkonih in manjših vrtovih, vertikalno zasaditev.
Za vertikalno zasaditev potrebujemo obod (okrogel ali oglat), ki omogoča posamezni rastlini optimalno oskrbo z vodo, hranili in svetlobo. Običajno posadimo spodaj večja zelišča po velikosti, npr: hermeliko, ameriški slamnik, beli vratič, dobro misel, šentjanževko, gozdni slezenovec, komarček, lan, luštrek, roženkravt ali rman. V naslednjih nivojih lahko posadimo: borago, citronko, origano, drobnjak, koper, koriander, meliso, meto, ognjič, ožepek, pehtran, kraški šetraj, vinsko rutico, žajbelj. Na vrhu pa pridejo na primer: materina dušica, netresk, polaj, njivska arnika, pljučnik in tavžentroža. To smo preizkusili tudi na Inštitutu, kar je razvidno iz fotografij.
Horizontalna zasaditev je najbolj običajna. Načrtujemo vrt ali njivo, kjer v skladu s kvaliteto zemljišča in zahtevami zelišč, ki jih bomo posadili, naredimo načrt zasaditve in posadimo zelišča.
Pri zeliščni spirali je pomembno, da jo naredimo tam, kjer imamo malo prostora, saj zanjo potrebujemo minimalno 2 m2 ali pa več. Zgradimo jo iz kamnov ali opeke. Pri spirali se srečujemo z različno visokimi točkami, ker se le ta vzpenja, ima torej visoka in nizka rastišča v enem. S to lastnostjo spirala prenese veliko zelišč s popolnoma različnimi zahtevami glede rastnih razmer. Ima pa še nekaj dobrih lastnosti: delo je manj naporno, saj hodimo okoli nje in delamo stoje, ne zavzame pa tudi veliko prostora in časa. V primeru, da iščemo cenejšo varianto lahko spiralo izdelamo iz okoliškega kamna ali stare opeke. Povprečna spirala je premera 120 cm, višina pa od 90 do 120 cm. Spirale so različnih velikosti. Lahko tudi do premera 300 cm. Prostor, ki ga namenimo za spiralo, očistimo trave in označimo prvo vrsto s kamenjem v želeno obliko. Prazne prostore med kamenjem zasujemo z zemljo in nadaljujemo z naslednjim zavojem v višino. Postopek ponavljamo toliko časa, da dobimo želeno višino spirale. Zemlja na dnu spirale naj bo manj propustna, tako da zadržuje vlago, proti vrhu pa lahko nalagamo lažjo in bolj peščeno prst.
Vzdrževanje takšne spirale je dokaj preprosto. Na najvišji točki posadimo zelišča, ki potrebujejo več sonca in manj vlage, saj voda hitro odteče v nižje predele spirale. V sredinskem delu posadimo zelišča, ki potrebujejo nekoliko več vode. Tako nadaljujemo do najnižje točke, kjer posadimo zelišča, ki imajo rada bolj vlažno prst ali celo stoječo vodo. S takšno zasaditvijo spirale poskrbimo, da imajo vsa zelišča toliko vode, kot jo potrebujejo. Seveda je potrebno v sušnih obdobjih tudi spirali nameniti večkratno zalivanje. Ker spirala ne zavzema veliko prostora, jo lahko postavimo v bližino hiše in imamo tako pri roki vse sveže začimbe in zelišča.
Zeliščno visoko gredo pripravimo tako kot vsako drugo visoko gredo.
Na IHPS smo v letu 2013 zasadili visoko gredo in sicer:
- Obod je iz lesenih palet. Luknje smo zabili z lesenimi deščicami oz zadelali z lepenko.
- Spodnje luknje smo pustili nezadelane.
- Na tla smo dali kompaktno kopreno, da preprečimo vdor talnih škodljivcev in glodalcev.
- Na kopreno smo navzkrižno naložili debele veje.
- Nanje smo dali drobne vejice.
- Na drobne vejice smo dali listje.
- Na listje smo dali raztrgano lepenko in dobro zalili.
- Nato smo naložili svež odpadel rastlinski material (plevel, pokošeno travo in drugo).
- Dodali smo plast grobe zemlje.
- Na koncu smo dodali fin presejan kompost.
Tako je bila visoka greda pripravljena za zasaditev. V en boks smo dali dišavnice, v drug boks smo dali zelišča, v nižji boks pa višje rastoča zelišča (komarček, slezenovec, citronko).
Vse skupaj smo dobro zalili. V prvem letu smo zaradi suše na začetku zalili dva krat, kasneje čez poletje pa nič.
Povzeto in prirejeno po:
- Rode J.: Zeliščni vrt-domača lekarna,
- Kmečki glas 2001;
- Moj pogled;
- Delo in dom;