Inštitut že od ustanovitve leta 1952 skrbi za znanstveni in tehnološki razvoj slovenskega hmeljarstva. Je edina ustanova, kjer je skoncentrirano dolgoletno znanje na področju hmeljarstva, tako na znanstvenem kakor tudi na strokovnem in praktičnem nivoju. Neposreden stik z uporabniki ter prenos znanstvenih dognanj v prakso je osnovno vodilo, ki ga želimo ohraniti. Cilj delovanja Inštituta na področju hmeljarstva je razvoj panoge – vpeljevanje sprememb in izboljšav v tehnologiji pridelave in predelave hmelja zaradi spremenjenih klimatskih razmer, vse ostrejših okoljskih zahtev (varstvo rastlin, gnojenje, ohranjanje trajnostne rabe zemljišč), kakor tudi zaradi specifičnosti različnih trgov. S tem omogočamo hmeljarjem in trgovcem s hmeljem v Sloveniji konkurenčen izvoz pridelka in ohranitev tržnega deleža na globalni ravni.
V Sloveniji se raztezajo nasadi hmelja na okoli 1.700 ha. Na območju Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter v okolici Celja, Ptuja, Ormoža, Slovenj Gradca in Radelj ob Dravi pridelujejo hmelj na 120 posestvih. Prevladujejo tradicionalne sorte hmelja Aurora, Celeia, Savinjski golding in Bobek. V ponudbi hmelja pa najdemo tudi tržno zanimive dišavne sorte (npr. Styrian Wolf, Styrian Cardinal,…). V Sloveniji izvozimo na različne trge več kot 98 % pridelanega hmelja. Višino pogodbenih in dnevnih odkupnih cen hmelja pogojujejo razmere povpraševanja svetovnih pivovarn, sortna ponudba in kakovost pridelka.
Vabljeni k ogledu video posnetka na You Tube s predstavitvijo postopka pridelave hmelja v Sloveniji.
Inštitut skrbi tudi za ustrezno razširjanje rezultatov, ki jih redno objavlja v Hmeljarskih informacijah, v revijah Hmeljar in Hmeljarski bilten, svetuje v telefonskih pogovorih, izvaja obiske na terenu, pripravlja spletno gradivo ter pripravlja tehnološko-tržne informacije s sestankov Mednarodne hmeljarske organizacije in organizira vsakoletni seminar o hmeljarstvu.