Na strokovnem srečanju je dr. Boštjan Naglič predstavil novosti na področju napovedi namakanja in spremljanja vodnega stanja tal. Predavanje je izpostavilo, da namakanje danes ni več samo dodajanje vode rastlinam, temveč postaja eden ključnih ukrepov za prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe.
V zadnjih letih se pridelovalci vse pogosteje srečujejo z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami: daljšimi sušnimi obdobji, vročinskimi valovi, hitrimi prehodi iz suše v obilne padavine ter vse večjimi razlikami med leti. Tudi v letu 2026 so po svetu že zabeležili številne vremenske ekstreme, od zelo visokih temperatur v delih Azije do nenavadno toplih zim, požarov in izrazitih padavinskih dogodkov. Takšne razmere neposredno vplivajo na kmetijsko pridelavo, saj rastline vse pogosteje doživljajo vodni/sušni stres prav v najobčutljivejših razvojnih fazah.
Zato je bilo osrednje sporočilo predavanja, da je treba namakati na podlagi dejanskih potreb rastlin in vodnega stanja tal, ne zgolj po občutku ali po vnaprej določenem koledarju. Pri tem imajo pomembno vlogo meritve vlage v tleh, vremenski podatki, poznavanje lastnosti tal, razvojne faze rastlin in strokovno pripravljena priporočila. Le s povezovanjem teh informacij lahko pridelovalec sprejme pravilno odločitev, kdaj začeti z namakanjem, koliko vode dodati in kdaj z namakanjem prenehati.
Za javnost je posebej zanimivo, da natančno namakanje ne pomeni nujno večje porabe vode, temveč predvsem pametnejšo rabo vode. Pravilno načrtovano namakanje lahko zmanjša izgube vode, izboljša izkoristek hranil, zmanjša stres rastlin ter pripomore k stabilnejšemu in kakovostnejšemu pridelku. To je pomembno tako za pridelovalce kot tudi za širšo družbo, saj voda postaja vse bolj dragocen naravni vir.
Predavatelj je izpostavil, da se sodobno kmetijstvo vse bolj opira na podatke. Senzorji v tleh, vremenske postaje in modeli vodne bilance omogočajo bolj objektivno odločanje ter pomagajo pridelovalcem pri vsakodnevnem upravljanju pridelave. Takšna orodja so še posebej pomembna v času podnebnih sprememb, ko izkušnje iz preteklih let niso več vedno zanesljivo vodilo za sedanje razmere.
Dogodek je poudaril, da je strokovno podprto namakanje pomemben del trajnostne kmetijske pridelave. Ne gre le za varovanje pridelka, temveč tudi za odgovorno ravnanje z vodo, tlemi in okoljem. Prav zato postajajo napovedi namakanja in spremljanje vodnega stanja tal vse pomembnejša podpora pridelovalcem pri prilagajanju na nove podnebne razmere.
Izpostavljeni citati:
»Namakanje danes ni več le vprašanje pridelka, ampak postaja zavarovanje pred podnebnimi tveganji.«
»Največja napaka pri namakanju je, da zalivamo po občutku ali po koledarju, ne pa glede na dejansko stanje vode v tleh.«
»Senzorji v tleh nam povedo nekaj, česar od zunaj pogosto ne vidimo: ali ima rastlina v območju korenin res dovolj vode.«
»Cilj sodobnega namakanja ni porabiti več vode, ampak jo uporabiti ob pravem času, v pravi količini in na pravem mestu.«
»V času podnebnih sprememb postaja voda eden ključnih proizvodnih dejavnikov v kmetijstvu.«
»Suša ni edina težava. Vse pogostejši so tudi hitri prehodi iz pomanjkanja vode v obilne padavine, zato moramo bolje poznati vodno stanje tal.«
»Tudi v Evropi se vse bolj kaže, da brez natančnega spremljanja vode v tleh ne bo mogoče ohranjati stabilne kmetijske pridelave.«
»Napoved namakanja pomaga pridelovalcu odgovoriti na tri ključna vprašanja: kdaj začeti, koliko namakati in kdaj prenehati.«
Predavanje in praktični prikaz sta bila izvedena na tehnološkem sestanku s hmeljajri 20. maja 2026 v okviru operacije #CLIMAGROW, #IRP38. Več o operaciji na spletni strani IRP 38: CLIMAGROW – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
