V mesecu maju, se je v Vrtcih Občine Žalec v enoti Žalec I, odvijala prireditev v okviru projekta DEKD (Dnevi Evropske kulturne dediščine), katerega letošnje vodilo je Spoznaj, varuj, ohrani! Ker je pomembno, da otroci poznajo svoje korenine, kraj od koder izhajajo ter njegove značilnosti, smo se odločili, da bo vodilo našega projekta da otroci spoznajo, varujejo in ohranijo hmeljarstvo, ki kroji našo dolino že od 12. stoletja.
V sodelovanju z Inštitutom hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, Združenjem hmeljarjev, starešin in princes, Društvom kmečkih žena Žalec so se otroci seznanili s pomenom hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini, z rastlino hmelj, spoznali njegov vonj, njegovo uporabo. Izvedeli so, kako so nekoč obirali hmelj in kako to počnejo danes, okušali so tradicionalne hmeljske jedi in se seznanili z zanimivostmi povezanimi s hmeljem. Preko različnih dejavnosti so hmeljarstvo in običaje dodobra spoznali, posadili smo hmeljsko sadiko in okušali tipično hmeljarsko jed – »tople murke in stročji fižol«.
Projekt smo pričeli snovati prav na Inštitutu hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer nas je gospa Ivica prijazno sprejela in nam na poučen in strokoven način podala osnovne informacije o hmelju, zakaj je pomemben in kako skrbeti za sadiko, da bomo lahko v jesenskem času posadili sadiko Aurore, ki nam jo je Inštitut prijazno podaril v oskrbo. Sadiko Aurore smo posadili pred našim vrtcem, kjer smo mu uredili tudi tablo z osnovnimi podatki. Hmelj smo s pomočjo princese in starešine posadili in pravilno navili, tako da je v teh dneh že dosegla vrh lesene »štange«, ki smo jo dodali za oporo.
V okviru projekta smo obiskali tudi Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer smo si ogledali krajši film in predstavitev Ekomuzeja v posameznih nadstropjih. Otroci so bili nad ogledalnim navdušeni in so ob koncu povedali:
»Film je bil star, pa je pokazal kako so včasih hmelj obiral.«
»Hmelj nardijo v rastljinaku.«
»Teta Ivica je dala hmelj. Ona dela hmelj. Pol pa nam je povedala, da ma hmelj potni list, ko gor piše, da mu je ime Aurora.«
»Naša naloga je, da skrbimo za hmelj. Ga damo v zemljo, zalivamo pa prav na štango navijemo.«
»V muzeju je pokazala kako so zdravili hmelj včasih. Se reče lobatorij tam ko zdravijo hmelj.«
»Inštitut je stavba ko so notri ljudje ko skrbijo za hmelj da je zdrav pa lep.«
»Janja pa stric sta oblečena v trto od hmela pa kobula, skupi sta pa hmelj.«
»Tete so nam dale za jest dobre murke pa buhtle, pa vidl smo kok naredijo ko je konec ko oberejo hmelj, ko postavijo štange v kopico.«
»Bilo mi je všeč, ker sem se naučila o hmelju, pa hmelj smo posadili, zdej ga mormo pa zalivat pa na palco navijat.«
»Hmelj smo ovili na palčko.«
»Jedla sem tople kumare, fižol. Dobro je bilo. Vse sem pojedla.«
»Dolge palce so postavljali fantje. Na igrišču smo posadili hmelj.«
Otroci enote Žalec I. in izmenični oddelek enote Žalec III. bodo v prihodnjih mesecih utrjevali in dodatno spoznavali vse o pomenu hmeljarstva, ter tako varovali in preko ustnega izročila ohranjali panogo, ki je ena izmed pomembnejših v našem okolju, še za naše naslednje generacije.
Mateja Ušen
