Pojdi do vsebine
Logotip: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

OTVORITEV POLIGONA ZELENI DRAGULJI NARAVE-poročilo z dogodka

ŽALEC DNE 10. 5. 2017: Otvoritev Poligona Zeleni dragulji narave je potekala ob priložnosti obiska Vlade RS v Savinjski Regiji s simbolično setvijo industrijske konoplje.

Poligon Zeleni dragulj narave je otvorila ga. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Dogodek je potekal pod gostiteljstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), udeležili pa so se ga tudi predstavniki Občine Žalec in Pomurskega sejma, sodelujoči v Ciljnem raziskovalnem projektu Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji, predstavniki nevladne organizacije Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije, zadruge Ekoci Coop z zadružniki in partnerji ter ozaveščene in zainteresirane javnosti in napredni mediji.

OTVORITEV POLIGONA3OTVORITEV POLIGONA4

Ga. Tanja Strniša je  poudarila  pomen sodobne agronomije in povezovanja stroke ter pohvalila delo na področju povečevanja samooskrbe v Sloveniji. Povedala je, da Ministrstvo podpira projekte, ki so dobri in potrebni za razvoj na tem področju, seveda pa je vse odvisno od tega, da se pridelki in izdelki dajo na koncu prodati. Tudi direktorica Inštitita za  hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ga. Martina Zupančič je poudarila pomen zelenih delovnih mest, a je opozorila, da že res, da imamo zelene dragulje, na Inštitutu pa tudi veliko znanja o tem, kako dodelati tehnologijo pridelave in razviti lastne sorte, vendar bo ves trud zaman, če pridelkov in izdelkov ne bo podprl trg. Župan Občine Žalec g. Janko Kos je pohvalil delo Inštituta in njegovih strokovnjakov in poudaril, da je to center znanja in razvoja na področju kmetijstva v regiji in širše, pohvalil pa je tudi delo Ekoci – civilne iniciative pri povezovanju prebivalstva, stroke in politike na področju kmetijstva.

Sodelovalno in povezovalno vlogo nevladnimi organizacijami, med njimi Ekoci – eko civilno iniciativo Slovenije, je poudarila tudi povezovalka dogodka Irena Rotar. Povedala je, da je poligon namenjen raziskavam in svetovanju na področju pridelave industrijske konoplje za prehranske in neprehranske namene v povezavi s stročnicami in žiti ter zdravilnimi rastlinami kot pomoči pri sonaravni pridelavi in iskanju rešitev za pridelavo več ekološke hrane v kolobarju, ki  bo omogočala tudi večjo profitabilnost posevkov. Služil bo kot atraktivna točka za zeleni turizem kot nadaljevanje uspešne zgodbe Fontane zelenega zlata in ponazarjal celotni krogotok zelenega krožnega gospodarstva v praksi – »Circular change«, vse od semena in zemlje, iz katere vse izhaja, do končnega produkta in zelenega turizma.

V projektu Zeleni dragulji narave sodeluje tudi Pomurskim sejem. Direktorica Mateja Jaklič je povedala, da bo podoben poligon, kot je na IHPS, postavljen v sodelovanju s strokovnjaki IHPS tudi na Pomurskem sejmu in si ga bo moč ogledati na sejmu AGRA v svojem razcvetu. Kako Zadruga  Ekoci Coop z zadružniki in partnerji deluje vse od semena do končnega izdelka, kot npr. konopljino nogavico, je v nadaljevanju predstavil Marko Klemenčič, predsednik te Zadruge.

OTVORITEV POLIGONA5OTVORITEV POLIGONA6

Dr. Barbara Čeh z IHPS je predstavila poligon in povedala, da so ga zasnovali v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji, ki se je začel lani oktobra in bo trajal tri leta, financirata pa ga MKGP in ARRS. Financerjema se je ob tej priložnosti tudi zahvalila. Projekt zajema celovito raziskavo o možnostih uspešne pridelave industrijske konoplje v naših pridelovalnih razmerah: najti želijo ustrezne sorte za pridelavo pri nas, za namen pridelave semena in za namen pridelave vlaken, dodelati tehnologijo pridelave te poljščine s ciljem stabilne pridelave kakovostnega in varnega pridelka ter zasnovati vzgojo lastnih sort. Na parcelah velikosti 9 m2 imajo posajenih kar 15 sort navadne konoplje, in sicer skoraj vse, ki se že pridelujejo v Sloveniji na vsaj nekaj hektarjih. Razvrščene so glede na površino, ki jo zavzemajo v zadnjih letih, torej je na začetku sorta Fedora 17, ki zavzema največjo površino, to je 140 ha v letu 2015 in 100 ha v letu 2016. Dodatno imajo v izobraževalne namene posajene na tem poligonu tudi stročnice, ajdo kot medovito rastlino, lan, riček in sončnice, torej veliko predlogov za razširitev kolobarja.

Poligon je postavljen ob cesti in bo tako na ogled zainteresiranim skozi celotno rastno sezono.

Sledila je setev industrijske konoplje. Vsaka svojo vrsto so posejale ga. Tanja Strniša, ga. Martina Zupančič in ga. Mateja Jaklič, župan Janko Kos pa je seme zadelal v tla z grabljami. Kot zanimivost povejmo, da so bila tla ob gredici pokrita s kopreno iz slovenske volne in konoplje, izdelkom Soven d.o.o.

Pri sprehodu skozi Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin je mag. Nataša Ferant povedala, da je bil Vrt ustanovljen leta 1976 z namenom, da se tu osnuje center za pridelavo, predelavo in uporabo zdravilnih in aromatičnih rastlin. Lani so na MKGP postavili Smernice lokalne oskrbe z zelišči v Slovenije za obdobje 2016-2021, v katerih so zapisani vsi potrebi koraki, da bomo lahko v Slovenij pili čaje iz slovenske surovine. MKGP je v letu 2017 zato finančno podprlo strokovno nalogo Ekološka rajonizacija zelišč.

 

PRIJAVA NA NAŠE ELEKTRONSKE NOVICE
© 2016 - 2024 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vse pravice pridržane. | Piškotki | Izjava o dostopnosti | Zemljevid strani