Kot so zapisali na spletnih straneh MKGP in MOP, ne uživajte hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo. Prav tako za uživanje niso primerni pridelki s poplavljenih vrtov in njiv. Več: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/slovenijo-prizadele-najhujse-poplave/
NIJZ je objavil pojasnila, kako ravnati z živili, ki so prišla v stik s poplavljeno vodo: https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/ravnanje-z-zivili-ki-so-prisla-v-stik-s-poplavno-vodo/ Kratek povzetek: Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo.
Kot je pojasnila dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije, so poplavljene vrtnine neužitne; vse za uživanje zrele dele rastlin, pri katerih uživamo liste in plodove, ki so bili v poplavni vodi, je treba zavreči, pospešimo pa lahko okrevanje tal. Če niste prepričani, da so pridelki za uživanje varni, jih ne uporabljajte, pri kemičnem onesnaženju ne pomaga niti toplotna obdelava, ki uniči morebitno mikrobiološko onesnaženost. Podrobna navodila o ravnanju s pridelki in rastlinami so dostopna v članku časopisa Delo in dom.
- Priporočila kmetovalcem za pridelavo poljščin, zelenjadnic in sadja na področjih, prizadetih s poplavami, jeizdal tudi Kmetijski inštitut Slovenije.
- Kmetijsko gozdarska zbornica pa je izdala Tehnološka navodila za kmetovalce na poplavljenih območjih, ki jih najdete na povezavi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (pdf [330 kB])
Srečno vsem!
