- avgust 2026
Sorta Savinjski golding
Sorta je v Savinjski dolini prešla v tehnološko zrelost okrog 12.-13- avgusta, v teh dneh pa je tehnološko zrelost dosegla tudi na lokaciji Radlje; vsebnost alfa-kislin je ustaljena pri 2,9 % v storžkih z 11 % vlago, masa 100 suhih storžkov je 9,5 g.
Sorta Styrian Gold
Storžki sorte Styrian Gold so zaprti in že šumijo, značilna aroma je razvita, vretenca storžkov pa se večinoma ne razcepijo več. Na eni od spremljanih lokacij so se parametri tehnološke zrelosti ustalili. Masa 100 suhih storžkov znaša 8,2 g, vsebnost alfa-kislin pa 2,8 % v storžkih z 11 % vlage. Na drugi lokaciji se je masa 100 suhih storžkov še nekoliko povečala in trenutno znaša 9,1 g, vsebnost alfa-kislin pa se je povečala za 0,4 odstotne točke – na 3,1 % v storžkih z 11 % vlage. Vlaga svežih storžkov je 77,9 %.
Glede na stanje nasadov ter spremljane parametre tehnološke zrelosti je sorta Styrian Gold na eni od vzorčenih lokacij že prešla v tehnološko zrelost, medtem ko na drugi lokaciji prehod v tehnološko zrelost pričakujemo tekom vikenda.
Sorta Aurora
Razvoj storžkov pri sorti Aurora se med posameznimi nasadi precej razlikuje. Ocenjujemo, da na razlike vplivajo predvsem starost in splošna vitalnost nasada ter ustreznost namakanja glede na potrebe rastlin v letošnjih vremenskih razmerah. V nekaterih nasadih se je razvoj storžkov zaključil šele v tem tednu, saj so bili še prejšnji teden pretežno v razvojnih fazah BBCH 71–75. V takšnih nasadih so storžki praviloma izrazito manjši in razvojno zaostajajo. Po drugi strani pa so v številnih nasadih storžki Aurore že v fazi dozorevanja. So dobro razviti in večji ter imajo za sorto značilno barvo in aromo. Glede na opažanja na terenu ocenjujemo, da je nasadov z dobro razvitimi in dozorevajočimi storžki več, zato vzorčenje sorte Aurora izvajamo predvsem v takšnih nasadih, saj ti bolje odražajo prevladujoče stanje sorte. Glede na trenutno stanje in dinamiko dozorevanja pri sorti Aurora ocenjujemo, da bodo ti nasadi tehnološko zrelost predvidoma dosegli tekom prihajajočega vikenda.
V Savinjski dolini spremljamo dva nasada, ki se med seboj razlikujeta po razvitosti storžkov. Oba sta namakana; prvi z rolomatom, drugi s kapljičnim namakanjem. V prvem nasadu imajo storžki že značilno aromo in so pridobili na velikosti, vretenca pa se ne razcepijo več. Vsebnost vlage znaša 76,6 %, masa 100 suhih storžkov 8,0 g, vsebnost alfa-kislin pa 7,5 % v storžkih z 11 % vlage. V primerjavi s prejšnjim vzorčenjem so storžki pridobili tako na masi kot tudi na vsebnosti alfa-kislin. V drugem nasadu so storžki večji in kompaktnejši ter ob stisku že nekoliko šumijo, vretenca pa se prav tako ne razcepijo več. Vsebnost vlage znaša 79,5 %, masa 100 suhih storžkov 9,8 g, vsebnost alfa-kislin pa 7,2 % v storžkih z 11 % vlage. Masa storžkov in vsebnost alfa-kislin sta ostali približno na ravni prejšnjega vzorčenja.
Na Koroškem, v okolici Slovenj Gradca, so storžki zeleni in veliki ter ob stisku že nekoliko šumijo, vendar je med njimi še precej medlih. Vretenca se še razcepijo, kar kaže na nekoliko manjšo stopnjo dozorelosti. Vsebnost vlage je nižja in znaša 76,2 %, masa 100 suhih storžkov 7,2 g, vsebnost alfa-kislin pa 7,6 % v storžkih z 11 % vlage.
Na lokaciji Radlje so storžki zeleni, drobnejši in še medli, vretenca pa se še razcepijo. Vsebnost alfa-kislin znaša 7,2 % v storžkih z 11 % vlage in je v primerjavi s prejšnjim vzorčenjem nekoliko nižja. Storžki so medtem pridobili na masi, ki trenutno znaša 7,2 g na 100 suhih storžkov.
Na podlagi spremljanih parametrov in terenskih opažanj ocenjujemo, da se Aurora v bolje razvitih nasadih približuje tehnološki zrelosti oziroma jo bo predvidoma dosegla tekom prihajajočega vikenda. Zaradi velikih razlik med nasadi pa priporočamo, da se pri odločitvi za začetek obiranja upošteva stanje posameznega nasada.
Sorta Bobek
Razvoj storžkov pri sorti Bobek se med posameznimi nasadi precej razlikuje, pri čemer je v vitalnejših nasadih razvoj praviloma bolj izenačen. Tudi v teh nasadih so sicer prisotni številni zalistniki s pozneje nastalimi storžki, za katere ocenjujemo, da se do obiranja ne bodo v celoti razvili. Neizenačenost je izrazitejša predvsem v starejših in manj vitalnih nasadih ter tam, kjer namakanje ni povsem sledilo potrebam rastlin. V takšnih nasadih so rastline razvojno zelo neizenačene, del storžkov pa je še v tem tednu v fazi formiranja. Tako lahko znotraj istega nasada, pa tudi na posamezni rastlini, opazimo storžke v zelo različnih razvojnih fazah.
Storžki so zeleni, drobni, zaprti, še kar nekaj je medlih, vretenca se cepijo, malo že dišijo. Na vzorčenih lokacijah so izmerjene vrednosti naslednje: vsebnost alfa-kislin je trenutno izredno nizka in sicer od 1,6 do 2,0 % v storžkih z 11% vlago, masa 100 suhih storžkov je 6,5 g, vlaga v svežih storžkih 80 %. Sorta je v začetni fazi dozorevanja.
Sorta Celeia
Podobno stanje opažamo tudi pri sorti Celeia, kjer se razvoj storžkov med posameznimi nasadi precej razlikuje. Razlike so povezane predvsem z vitalnostjo nasadov in oskrbo rastlin z vodo, pri čemer je v vitalnejših in ustrezno namakanih nasadih razvoj storžkov praviloma bolj izenačen. Neizenačenost je izrazitejša predvsem v starejših in manj vitalnih nasadih ter tam, kjer namakanje ni povsem sledilo potrebam rastlin. V takšnih nasadih so rastline razvojno zelo neizenačene; posamezni storžki so še v tem tednu v začetni fazi formiranja, medtem ko so drugi že precej bolj razviti. Storžki sorte Celeia imajo vlago še nad 80 %, od 82,8 % do 84,3 % glede na lokacijo, so zeleni debeli, zaprti, vretenca se še razcepijo, še kar nekaj je storžkov medlih, malo pa že šumijo. Vsebnost alfa-kislin je od 3,0 % do 5,1 % v storžkih z 11 % vlago, masa 100 suhih storžkov je 6,2 g do 10,5 g glede na vzorčeno lokacijo.
Padavine v tem obdobju bi lahko pri poznejših sortah, med katere sodita tudi Bobek in Celeia, ugodno vplivale na nadaljnji razvoj storžkov ter prispevale k nekoliko bolj izenačenemu dozorevanju. Končni učinek bo odvisen tudi od dosedanjega razvoja in vitalnosti posameznih nasadov.
Rezultati naslednjih meritev parametrov tehnološke zrelosti bodo objavljeni v petek, 25. avgusta 2026.
Opomba: Podatki spremljanja tehnoloških parametrov na več lokacijah naj vam služijo orientacijsko. Za začetek obiranja na posameznih lokacijah se odločajte individualno. Pred odločitvijo predlagamo, da prinesite vzorec storžkov iz določenega hmeljišča v analizo na IHPS vsaj na vsebnost vlage, priporočljivo tudi na vsebnost alfa-kislin. Treba pa je paziti tudi na izteke karenc!
Navodilo za vzorčenje storžkov v hmeljiščih za analizo na vsebnost vlage in alfa-kislin:
- Na vzorcih naj bo navedeno: ime lastnika vzorca, e – naslov, sorta, datum vzorčenja in lokacija vzorčenja.
- Za vzorec na analizo vsebnosti vlage se storžki nabirajo v oštevilčene sušilne posode iz aluminija, s pokrovom (okrog 5–10 g svežih storžkov), ki si jih izposodite na inštitutu. V primeru dežja ali rose se vzorec ne vzame. Če vzorce takoj po nabiranju ne prinesete v analizo, jih je potrebno hraniti v zaprti škatlici v hladilniku največ do naslednjega dne.
- Vzorec za analizo na vsebnost alfa-kislin: zadostuje 1,5–2 litra nabranih storžkov (povprečen vzorec storžkov vsaj tridesetih rastlin v nasadu iz zgornje in srednje tretjine rastlin), pri sortah z večjo nasipno gostoto (večji storžki) pa mora biti ta količina nekoliko večja. V primeru dežja ali rose se vzorci lahko nabirajo.
- Vzorce sprejemamo na Oddelku za agrokemijo, upravna stavba IHPS, prvo nadstropje vsak dan do 13. ure.