S pozdravnimi nagovori so strokovno konferenco Aktualno na področju ekološkega kmetijstva, ki jo je organizirala Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, otvorili minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, rektor Univerze v MB prof. dr. Dean Korošak in glavna organizatorica konference prof. dr. Martina Bavec. Minister je poudaril, da je poudarek na krepitvi domače ekološke pridelave in povečanju njene zastopanosti v prehrani vrtcev, šol in bolnišnic. V Sloveniji je bilo leta 2025 v ekološko kontrolo vključenih 4.033 kmetijskih gospodarstev s približno 58.900 hektarji zemljišč oziroma okoli 13 % kmetijskih zemljišč v uporabi. Med prednostnimi nalogami so poenostavitev postopkov, posodabljanje kmetij, prenos znanja v prakso in ustvarjanje priložnosti za mlade. Za nadaljnji razvoj je ključno povezovanje kmetov, stroke in raziskovalcev, ki lahko prispeva k dolgoročno vzdržnemu kmetovanju in večji odpornosti prehranskega sistema.
Na panelu v jutranjem delu programa pa smo sodelavci IHPS predstavili, kako ekološko kmetijstvo podpira operacija #CLIMAGROW.
CLIMAGROW je horizontalni konzorcij znanja, namenjen prilagajanju rastlinske pridelave podnebnim spremembam. Povezuje različne pridelovalne panoge in načine pridelave ter obravnava tudi teme, pomembne za ekološko kmetijstvo: ohranjanje rodovitnosti tal, učinkovito upravljanje vode, vključevanje dosevkov in podsevkov, talni mikrobiom ter odpornost rastlin.
Z nadgradnjo laboratorijev za fiziko tal in namakanje na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani izboljšujemo možnosti za proučevanje zadrževanja vode v tleh in njene dostopnosti rastlinam. Ugotavljamo, kako na to vplivajo struktura in zbitost tal, obdelava, organska snov ter dosevki in podsevki. Meritve vode v tleh, vremenski podatki in poznavanje potreb rastlin bodo podlaga za odločanje, kdaj namakati in koliko vode uporabiti. Za kmetije brez možnosti namakanja proučujemo ukrepe za boljše zadrževanje vode ter prilagajanje kolobarja in izbora rastlin.
Na poskusnih površinah preverjamo primerne vrste in mešanice dosevkov ter podsevkov, čas njihove setve in vključevanje v kolobar. Proučujemo tudi povezave med rastlinami in talnimi mikroorganizmi ter njihov pomen za odziv rastlin na sušo. Na Infrastrukturnem centru Ptuj je načrtovana postavitev enote za nadzorovano izključevanje padavin, ki bo omogočala preizkušanje odziva rastlin na pomanjkanje vode ter primerjavo vrst, sort in pridelovalnih tehnologij v sušnih razmerah.
Na področju varstva rastlin razvijamo spremljanje spor povzročiteljev bolezni v zraku in proučujemo kakovost nanosa sredstev za varstvo rastlin. Za ekološko pridelavo je to pomembno predvsem kot podpora pravočasnemu ukrepanju in bolj ciljni uporabi dovoljenih sredstev.
Prakse in rešitve preverjamo ter predstavljamo na poskusno-demonstracijskih poligonih in demonstracijskih kmetijah na 15 lokacijah. Prenos znanja poteka s terenskimi prikazi, usposabljanji, sodelovanjem s svetovalci in javnimi službami ter izmenjavo izkušenj med kmeti. Cilj dela je ugotoviti, kateri ukrepi so učinkoviti, na katerih tleh in v kakšnih pridelovalnih razmerah, ter te ugotovitve prenesti v uporabna priporočila za kmetije.
